Pomagali bi si s ponarejeno viagro
Evropski carinski organi so lani na zunanjih mejah EU zasegli več kot 103 milijone proizvodov, ki naj bi bili ponarejeni. Povečuje se tudi število zasegov poštnih paketov. In še slovenska zanimivost: carina je lani zasegla več kot 3500 kosov zdravil, pretežno za zdravljenje motenj erekcije, ki jih ljudje naročajo po spletu.
LJUBLJANA > Po podatkih Komisije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU se je število pošiljk, ki so jih zasegli carinski organi, v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojilo. Lani je bilo zasegov skoraj 80.000, leto prej pa “le” 43.500. Vrednost zaseženega blaga je ocenjena na več kot milijardo evrov. Kar 34 odstotkov vseh zasegov predstavljajo cigarete, devet odstotkov pisarniški material, po osem odstotkov drugi tobačni izdelki ter znamke, oznake in emblemi, po sedem odstotkov pa oblačila in igrače. 14,5 odstotka vseh zaseženih izdelkov predstavljajo gospodinjski proizvodi (šamponi, mila, zdravila, gospodinjski aparati), ki lahko vplivajo tudi na varnost in zdravje potrošnikov.
Med odmevnejše primere najdbe ponaredkov v koprskem pristanišču vsekakor sodi 4376 letnih slovenskih avtocestnih vinjet. Našli so jih v zabojniku, ki je v začetku maja prispel iz Kitajske, kriminalistična preiskava pa je potrdila, da so vinjete ponarejene. V primeru, če bi šle vse v prodajo, bi bil slovenski državni proračun oškodovan za več kot 415.000 evrov. Toliko bi se namreč nakapljalo vanj s prodajo tolikšnega števila legalnih vinjet.
Vse več nakupov prek spleta
Povečuje pa se tudi število zasegov poštnih paketov. Ob tem komisar za davke, carinsko unijo, revizijski nadzor in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta pravi: “Zasegi pri poštnem prometu so se izjemno povečali, saj se je število primerov potrojilo s 15.000 na več kot 48.000 in veliko zaseženega blaga je vključevalo zdravila in izdelke za osebno nego. To naraščanje je posledica vse večjega števila nakupov prek spleta.”
Slovenska carina je lani odkrila 1,589.227 ponarejenih izdelkov in največ jih odkrijejo v Luki Koper, pravi Sabina Langus Boc, predstavnica za odnose z javnostmi na carinski upravi. Primere tihotapljenja ponaredkov pa vse pogosteje odkrivajo tudi drugje, kar pomeni, da se poti tihotapljenja pogosto spreminjajo. Med ponaredki je mogoče najti različno komercialno blago, od torbic in denarnic do športne obutve in modnih dodatkov. “Carina je zasegla 3532 kosov kosov zdravil. V Sloveniji gre predvsem za zdravila za zdravljenje erektilnih motenj (viagra, cialis, levitra), ki jih fizične osebe naročajo po spletu,” pojasnjuje Sabina Langus Boc.
Večina ponaredkov pride v zabojnikih z ladjami v Luko Koper in po pošti, najpogosteje iz Kitajske, Hongkonga in Indije. Sicer pa je blago, ki prihaja v koprsko pristanišče, običajno namenjeno v druge države: na Češko, Slovaško, v Avstrijo, Nemčijo in BiH. Ponarejena zdravila pa najpogosteje prihajajo iz Indije in Kitajske.
Cariniki in finančni stražniki so nedavno v italijanskem pristanišču Gioia Tauro zasegli pošiljko ponarejenih zdravil, težko več kot deset ton. Med zdravili, ki so bila skrita za tovorom umivalnikov, so bile tudi tablete viagre.
Cariniki pregledajo pošiljke na podlagi analize tveganja, pregleda dokumentacije in suma, da so v pošiljki ponarejeni izdelki. Carina lahko začasno zadrži blago, za katero meni, da utegne kršiti določeno pravico intelektualne lastnine: blagovno znamko, model, patent, dodatni varstveni certifikat, geografsko označbo porekla, avtorsko in njej sorodno pravico, zaščiteno rastlinsko vrsto.
Kitajska ohranja vodilno mesto
Zasegi ponaredkov se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Vsi ponarejeni izdelki (podatki so za prvo četrtletje) so bili odkriti v Luki Koper. V 38 primerih so zasegli skoraj 18,500.000 ponarejenih predmetov. Kar 18,300.000 je bilo cigaret, sicer pa so našteli 10.000 vžigalnikov, skoraj 30.000 baterij, več kot 4000 motornih žag, 8000 ur, 3000 obeskov za ključe, nekaj manjših predmetov (USB ključki, daljnogledi, nalepke) ter več kot 200 tekstilnih izdelkov. Vrednost vseh ponarejenih izdelkov ocenjujejo na skoraj 2,5 milijona evrov.
Sicer pa si carinska uprava, kot pojasnjuje Sabina Langus Boc, pri nadzoru nad zunanjimi mejami EU in zagotavljanju varnosti oskrbovalne verige prizadeva tako za varovanje družbe kot za lajšanje mednarodnega trgovanja.
Med državami, iz katerih prihajajo proizvodi, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, po podatkih Evropske komisije še naprej vodi Kitajska, saj je bilo v tej državi proizvedenih kar 85 odstotkov lani zaseženih ponaredkov. Sicer pa posamezne države “vodijo” pri določenih kategorijah proizvodov: Turčija pri hrani, Tajska pri pijačah (razen alkoholnih), Hongkong pri pomnilniških karticah in Indija pri zdravilih. 90 odstotkov lani zaseženih izdelkov so uničili ali pa se je začel sodni postopek za ugotavljanje kršitve.
V Evropski komisiji poudarjajo, da je zaščita pravic intelektualne lastnine temelj gospodarstva EU in gonilna sila njegove nadaljnje rasti. Učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je pomembno tudi zato, ker lahko določeni ponaredki (npr. hrane, izdelkov za osebno nego ali izdelkov za otroke) resno ogrozijo zdravje in varnost ljudi.
Sicer pa je pri odkrivanju ponaredkov zelo pomembno tudi sodelovanje z industrijo. V primerih, ko podjetja sumijo, da so njihove pravice intelektualne lastnine kršene, lahko vložijo zahtevek za določene ukrepe carinskih organov. Prav s podatki, ki jih dobijo od proizvajalcev, namreč carinski organi lahko bolje usmerijo svojo nadzorno dejavnost.
SILVA KRIŽMAN
