Potrdili leto zapora za Galetovo
Slab mesec po javni seji višjih sodnikov je znana njihova odločitev o sodbi ljubljanski odvetnici Suzani Gale, njenemu pomočniku Sebastjanu Čagranu in njegovi sestri Andreji Terpotec. Obsodilni del sodbe, po kateri čaka Galetovo leto zapora, Čagrana pa pogojna kazen, so na višjem sodišču potrdili, razveljavili pa so oprostilni del sodbe za Terpotčevo, ki bo tako morala znova sesti na zatožno klop.
KOPER > Suzana Gale je na seji v začetku februarja ocenila, da je bila sodba okrožnega sodišča nezakonita in krivična, tožilstvu in sodišču pa je očitala nestrokovnost in nepoznavanje stečajne zakonodaje, a so višji sodniki presodili drugače.
Zanimalo nas je, kaj pravnomočna sodba pomeni za odvetniško delo Suzane Gale. Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je povedal, da o pravnomočni sodbi sodišča zbornica ni obveščena, zato se do konkretnega primera ne morejo opredeliti. Primere izbrisa iz imenika odvetnikov določa zakon o odvetništvu v 31. členu. Gre za upravni postopek, v katerem o izbrisu odloča upravni odbor zbornice. Završek je pojasnil, da je med razlogi za izbris tudi pravnomočna obsodba na zaporno kazen šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Med razlogi za izbris je tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica.
Senat, ki ga je vodila sodnica Tatjana Pavlovec, je Galetovo lani septembra zaradi jemanja podkupnine obsodil na leto zapora in 15.000 evrov denarne kazni, njenemu nekdanjemu pomočniku Sebastjanu Čagranu pa je zaradi istega kaznivega dejanja prisodil leto dni pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo ter 5000 evrov denarne kazni. Njegovo sestro Andrejo Terpotec, ki naj bi Galetovi in Čagranu pomagala s prirejeno bilanco podjetja, pa je senat zaradi pomanjkanja dokazov oprostil.
Ljubljansko odvetnico in stečajno upraviteljico so kriminalisti aretirali v začetku leta 2009, in sicer zaradi suma, da je od koprskega podjetnika Dejana Škerliča zahtevala 20.000 evrov podkupnine. Galetova je bila stečajna upraviteljica njegovega podjetja Montec. Škerlič je Galetovo prijavil kriminalistom, ti pa so jo aretirali po tem, ko je Škerlič v njeno pisarno prinesel označen denar. Kriminalisti denarja v pisarni niso našli, a so kmalu ugotovili, da ga je nekdo vrgel na nadstrešek pod pisarno.
Na sodbo okrožnega sodišča so se pritožili Galetova in njen zagovornik Milan Krstić, odvetnik Franc Rojko, ki je zagovarjal Čagrana, ter državna tožilka, ki je oporekala oprostilnemu delu in kazni, ki jo je sodišče prisodilo Čagranu. Višja državna tožilka Nataša Valentič Kuštra je na seji poudarila, da je bil Čagran ključni člen in podaljšana roka Galetove, zato je višjemu sodišču predlagala, da ga obsodi na nepogojno kazen.
Odvetnika Galetove in Čagrana sta opozorila na pomanjkljivosti sodbe in kršitve kazenske zakonodaje ter višjim sodnikom predlagala, naj njuna varovanca oprostijo. Nasprotno pa je odvetnik Gorazd Gabrič, ki je branil Terpotčevo, menil, da je sodba okrožnega sodišča pravilna.
Višji sodniki pa se z odvetniki niso strinjali. Obsodilni del sodbe so potrdili, tisti del, s katerim so Terpotčevo oprostili, pa razveljavili in tako delno ugodili tožilstvu. Sodba je za Galetovo in Čagrana tako postala pravnomočna. Galetovo torej čaka leto dni zapora, sodišče pa lahko zaprosi za alternativno prestajanje kazni. Čagran v prihodnjih treh letih ne sme zagrešiti novega kaznivega dejanja, sicer bi sodišče lahko preklicalo pogojno obsodbo, Terpotčevo pa čaka ponovno sojenje.
Odvetnik Rojko je včeraj potrdil, da so sodbo višjega sodišča prejeli. Nad odločitvijo so presenečeni in menijo, da ni utemeljena. Napovedal je, da bodo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. SIJAN PRETNAR