Požrtvovalna policista pomagala oživeti domačina
Čeprav sta se znašla tam po naključju, sta postojnska policista zapeljala za reševalci, ki so v torek z lučmi pridirjali na dvorišče pivške gostilne Sušelj. “Pogledat, če potrebujejo pomoč,” pravi že odlikovani policist Mihael Bezjak. In še kako so jo potrebovali. S skupnimi močmi so oživeli 68-letnega domačina iz bližnje okolice Pivke, ki je zahvaljujoč vsem danes še živ.
PIVKA > Zgodilo se je v torek nekaj minut čez enajsto uro dopoldne, ko se je v gostilni Sušelj pri pivškem trgovskem centru Spar zgrudil in brez zavesti obležal 68-letni domačin iz bližnje okolice Pivke. Iz gostilne so poklicali na pomoč regijski center, od tam pa so na kraj poslali reševalno ekipo postojnskega zdravstvenega doma.
Ko so reševalci s sireno in lučjo na vozilu prihiteli v Pivko, sta se na bližnji Petrolovi črpalki po naključju znašla postojnska policista Mihael Bezjak in Sanja Smiljanić. “Najprej sva slišala sirene, nato videla reševalno vozilo in reševalce, ki so stekli v gostilno. Avtomatsko sva zapeljala za njimi, da bi pogledala, če kaj potrebujejo. Večkrat se znajdemo skupaj na dogodku in poznamo njihovo delo,” je povedal še ne 30-letni policist Bezjak, Štajerec, ki se je priženil v Bukovje na Postojnsko.
Anita Leskovec, tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper: “Policistka in policist sta reagirala skrajno profesionalno in človeško, pomagala sta reševati življenje, kar je tudi naše osnovno poslanstvo.”
Na tleh gostilne je reševalec takrat že oživljal moškega, ki je doživel zastoj srca in ni več dihal. “V bistvu nisva razmišljala veliko, ampak takoj ponudila pomoč. Ker sem lani že enkrat oživljal človeka, sem reševalcu ponudil, da se lahko z njim izmenjujem pri masaži srca,” je dejal Bezjak. Z reševalcem sta nato izmenjaje masirala srce moškega, dokler nista ponovno začutila njegovega utripa. “Počnemo marsikaj in smo v dobri kondiciji, ampak ti dve minuti srčne masaže sta res dolgi in naporni,” pravi Bezjak.
Ko je moški še zadihal, sta ga reševalca, zdravnica in specializantka spravili na posteljo, ga prestavili v reševalno vozilo in odpeljali v ljubljanski klinični center.
“Mihael je masiral, jaz sem bila poleg in pomagala, kar so mi pač naročili zdravnica in reševalci. Take prizore sem seveda že videla, prvič pa sem prav pomagala pri oživljanju. In spoznala, da je največja nagrada, ko vidiš, da si nekomu rešil ali bolje podaril življenje,” pravi 40-letna policistka Sanja Smiljanić iz Postojne. Domačina, ki je doživel srčni zastoj, ne eden ne drugi ne poznata. Upata, da se bosta z njim zdaj še srečala.
Na vprašanje, kako to, da sta odhitela v pomoč reševalcem, čeprav to ni njuno delo, oba pravita, da poznata delo reševalcev in vesta, da jim v takih primerih pride prav vsaka pomoč. “Čeprav so bili štirje, so imeli z nami vred prekleto veliko dela,” sta povedala in pohvalila kolege v rdeče-belih uniformah. “V bistvu smo najprej ljudje. In ljudje nismo brez vesti. Nikakor ne bi mogla ignorirati sirene, luči in prizora, ko sva vedela, da se je zgodilo nekaj hudega. Policisti ne moremo preprosto pogledati stran,” pravi policistka Smiljanić.
Policista je pohvalil tudi njun komandir Bojan Žolger, ki je poudaril, da je odziv policistov tudi plod skupnega dela s postojnskim zdravstvenim domom. Policisti in postojnski reševalci vsako leto izvedejo skupno usposabljanje, saj se pogosto znajdejo skupaj na kritičnih dogodkih. “Seveda sem zadovoljen, da imam take sodelavce. Oba si zaslužita vse pohvale,” je dejal Žolger. Policist Bezjak je lani prejel medaljo za požrtvovalnost, ker je konec septembra oživljal moškega v Postojni.