Preiskujejo, kam je Cimos prelil denar za novo opremo
Koprski kriminalisti in policisti so včeraj oddelali večurni “šiht” v koprskem Cimosu in prostorih nekaterih hčerinskih družb. Preiskovali so nepravilnosti pri porabi evropskega denarja, ki sta ga dobili Si.Eva iz Šempetra pri Gorici in Simit iz Kidričevega, v katerih je Cimos petinski lastnik. Opravili so več hišnih preiskav in pridržali šest oseb, tudi nekdanjega predsednika uprave Cimosa Franca Krašovca in več nekdanjih izvršnih direktorjev.
KOPER > Včerajšnji delovni dan se je za koprske kriminaliste in policiste začel zelo zgodaj, ko so pozvonili na sedežu Cimosa in nekaterih drugih povezanih družb. Najprej so v prostore Cimosa prinašali škatle, v katerih so kasneje odnašali goro dokumentacije. “Koprski kriminalisti preiskujejo več kaznivih dejanj goljufij na škodo Evropskih skupnosti in kaznivo dejanje pranja denarja,” so sporočili s koprske policijske uprave.
Da so prišle domnevne nepravilnosti pri porabi evropskega denarja v Si.Eva na dan, je zaslužen prikriti prijavitelj ali “žvižgač”. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pred meseci navezala stike s prijaviteljem, ki ga ščiti kot prikritega prijavitelja. Prijavitelj je priskrbel informacije o zlorabi evropskih sredstev, iz česar so izhajali sumi storitve kaznivih dejanj. KPK se je povezala s policijo, ki se je lotila aktivnosti za odkrivanje kaznivih dejanj. “V konkretnem primeru je hvalevreden in zgleden postopek policije, ki je ravnala tako, da identiteta prijavitelja ni bila razkrita,” so zadovoljni v KPK. Poudarjajo, da imajo “žvižgači” pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju korupcije ter kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Njihova vloga je pomembna tudi pri zaščiti javnih financ, vključno z evropskimi sredstvi. Pri tem KPK zaščitenim prijaviteljem nudi vso možno zaščito in podporo.
Nova oprema v resnici stara
Po naših informacijah preiskujejo nepravilnosti v dveh razvojnih centrih, Si.Eva in Simit, in v drugih povezanih družbah. Že spomladi so zaokrožile informacije, da bosta morala oba razvojna centra Si.Eva in Simit vrniti del evropskega denarja, ki sta ga dobila od kohezijskega sklada. Odgovorni naj bi zagrešili več nepravilnosti pri nabavi opreme, na račun katere so družbama odobrili 36 milijonov evropskega denarja. Denar sta družbi dobili za nakup novih razvojnih komponent, s katerimi razvijata orodja in druge rešitve za avtomobilsko industrijo, notranji nadzor pa je pokazal, da vsega denarja niso porabili za to. Kot je že pred časom poročal časnik Večer, je šel del denarja za nakup stare, rabljene opreme, ki so jo morali zaposleni prebarvati in urediti, da je bila videti kot nova. To pa je v nasprotju s pravili, zaradi česar naj bi družbi morali vrniti 3,5 milijona evrov. V Si.Evi naj bi tako odkrili nepravilnosti za 1,6 milijona evrov, v Simitu pa za slaba dva milijona evrov. Sporni naj bi bili posli iz časov, ko je Cimos vodil Franc Krašovec. Tako šempetrska družba Si.Eva, ki jo vodi Miloš Šturm iz Hidrie, kot družba Simit, imata sicer več lastnikov, med večjimi so poleg Cimosa še Kolektor, Letrika in Hidria Rotomatika.
Včeraj so tako kriminalisti opravili hišne preiskave pri osmih fizičnih osebah in enajstih podjetij na območju policijskih uprav Koper, Ljubljana, Nova Gorica, Maribor in Celje. Zanimala jih je poslovna dokumentacija in drugi materialni dokazi, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem postopku. Pridržali so šest oseb, so potrdili na koprski policijski upravi.
Po naših informacijah gre za Franca Krašovca, ki od konca septembra ni več zaposlen v Cimosu, Janeza Gradiška, nekdanjega direktorja senožeškega dela Cimosa, ki je zdaj spet zaposlen v koprskem delu podjetja, Daria Šika, ki je v Cimosu delal do lani, in Zorka Kendo, nekdanjega izvršnega direktorja, ki zdaj prav tako ni več zaposlen v Cimosu.
V Cimosu, ki ga od konca marca letos vodi Jerko Bartolić, so se zavili v molk: “V interesu preiskave trenutno ne moremo dati več informacij.”
Janez Starman, odvetnik Daria Šika, je po našem poizvedovanju potrdil, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo tudi pri njegovi stranki. Hišna preiskava je bila razmeroma kratka, Šik je kriminalistom izročil dokumentacijo, ki so jo iskali. Z njim so opravili razgovor, v katerem je zanikal očitke. Po končanih postopkih pa so ga, tako kot ostale, izpustili na prostost.
Čista soba - čisti računi?
Kriminalisti so se oglasili tudi na severnem Primorskem. Potrkali so pri hčerinski družbi korporacije Hidria. Zanimala jih je izgradnja “čiste” sobe v okviru spodnjeidrijske poslovne enote družbe Si.Eva. Ta soba je sicer v Hidriinem inštitutu za avtomobilsko industrijo v Tolminu, kjer ima poslovna enota v najemu prostore.
“Čista soba je bila dokončana leta 2011, v njej pa razvijamo Hidriine čepne svečke s senzorjem tlaka, ki ga izvaja Sieva. Investicija Sieve v čisto sobo v Tolminu je bila sicer že pred časom tudi pod drobnogledom inšpektorja iz urada za nadzor proračuna, ki pa ni ugotovil nikakršnih nepravilnosti,” so pojasnili v Hidrii.
Včerajšnja poplava uniform v Cimosu je med delavci vzbudila mešane občutke. “Prav je, da se odkrijejo nepravilnosti, po drugi strani pa smo zaskrbljeni za naročila in za naše službe. Take afere škodujejo ugledu Cimosa; kdo ve, kako se bodo odzvali naši poslovni partnerji. Pa še tak občutljiv trenutek je zdaj: še ta teden gre naš program dolgoročnega prestrukturiranja v Bruselj,” je bil včeraj v skrbeh eden od zaposlenih.
Cimos, ki je dobavitelj avtomobilskih sestavnih delov, ima skupaj s svojimi podjetji v Sloveniji približno 300 zaposlenih, v celotni skupini pa več kot 7000. Je v likvidnostnih težavah, država mu je spomladi dala poroštvo za 35-milijonsko posojilo. Banke upnice ga bodo unovčile, saj podjetje tega denarja ne bo zmoglo vrniti. Država naj bi kasneje to terjatev pretvorila v lastniški delež, bržkone večinski. V Cimosu gredo h koncu s pripravo programa dolgoročnega prestrukturiranja, ministrstvo za finance ga mora v Bruselj poslati jutri. Če Bruselj z njim ne bi bil zadovoljen, bi Cimos moral vrniti to likvidnostno pomoč. Poznavalci pravijo, da gredo stvari v Cimosu v pravo smer. Prva faza je pretvorba posojila oziroma državne pomoči v lastniški delež, program prestrukturiranja pa naj bi Cimosu omogočal kakovostni preporod.
SIJAN PRETNAR,
SONJA RIBOLICA
