Preutrujenost je lahko usodna
Tudi na hitri cesti Razdrto-Vrtojba (zadnji odsek čez Rebrnice so odprli pred tremi leti) se iz leta v leto povečuje tranzitni promet. Prometna nesreča, ki se je zgodila v začetku julija v bližini izvoza za Ajdovščino, v kateri je voznik tovornjaka z vozilom obvisel na robu mosta, je odprla nekatera vprašanja glede varnosti.
NOVA GORICA> “Tudi na hitri cesti H4 med Razdrtim in Vrtojbo konstantno zaznavamo povečevanje tranzitnega prometa,” pravi vodja sektorja uniformirane policije na novogoriški policijski upravi Evgen Govekar. Zato so lani in letos intenzivirali nadzor nad tovornjaki in kombiji. Preverjajo predvsem morebitne preobremenitve vozil, prekoračitve delovnega časa, obvezni počitek, pa tudi ostale kršitve.
Na hitri cesti so v zadnjih letih obravnavali dva izstopajoča primera vožnje v nasprotno smer. Leta 2009 je pijani voznik vozil v nasprotno smer po prehitevalnem pasu in trčil v voznika osebnega avtomobila, ki se je huje poškodoval. Maja lani pa je pijani voznik, ki je vozil proti cestninski postaji Nanos, pred prvim predorom obrnil in ter zapeljal nazaj proti Vipavi. Nasproti mu je pravilno po svojem pasu pripeljal voznik avtobusa, ki se je umikal skrajno desno in tako preprečil trčenje.
Hitrost med najpogostejšimi vzroki
Prvo letošnjo hujšo nesrečo na hitri cesti so, kot smo omenili, obravnavali 9. julija. Voznik tovornjaka s polpriklopnikom, naložen s papirjem, je iz za zdaj še neznanega razloga v bližini izvoza za Ajdovščino oziroma pri Vipavskem Križu prebil vmesno varovalno ograjo in trčil v tovornjak, ki je pripeljal nasproti. Tovornjak je obvisel na mostu, zaradi nesreče pa je bila hitra cesta nekaj ur povsem zaprta za promet v obe smeri. Hudo poškodovanega voznika so s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, promet pa preusmerili na regionalno cesto.
Ob tem Govekar poudarja: “Potrebno je izpostaviti disciplinirano in korektno obnašanje večine voznikov (razen redkih izjem), ki so vozila v koloni dejansko ustavili skrajno desno oziroma levo in tako intervencijskim vozilom nujne medicinske pomoči, patruljnim vozilom policije in gasilskim vozilom omogočili neoviran dostop do kraja nesreče.”
Sicer se je letos na hitri cesti zgodilo 16 prometnih nesreč, pet s telesnimi poškodbami in enajst z gmotno škodo. Kot glavne vzroke prometnih nesreč policisti ugotavljajo vožnjo z neprilagojeno hitrostjo (štirje primeri), nepravilno stran oziroma smer vožnje (pet primerov), nezadostno varnostno razdaljo, premik z vozilom in nepravilno prehitevanje.
Podobni so bili tudi vzroki nesreč, ki so se na hitri cesti zgodile lani. Našteli so jih 38, in sicer dve s smrtnim izidom, deset s poškodbami in 26 z gmotno škodo. V obeh najhujših nesrečah lani sta bila povzročitelja romunska državljana, oba voznika kombiniranega vozila. V prvem primeru je voznik v začetku lanskega septembra zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola zapeljal z vozišča hitre ceste v bližini Dobravelj in umrl. Decembra pa je voznik po izstopu iz zadnjega predora v bližini strelišča Mlake zaradi preutrujenosti zapeljal v postavljeno prometno signalizacijo. V nesreči je umrl sopotnik.
Odkrivajo tudi ukradena vozila
Promet na hitri cesti policisti redno nadzirajo, ob tem pa Govekar poudarja, da gre v primeru mednarodnih avtocestnih povezav za širšo varnostno dimenzijo. Pozornost policije je namreč usmerjena v problematiko kriminalitete v najširšem pomenu, torej tudi čezmejne kriminalitete in preprečevanja ilegalnih migracij, občasno pa tudi vzdrževanju javnega reda in miru na avtocestnih počivališčih, ko, na primer, organizirane navijaške skupine potujejo na mednarodne športne prireditve. Lani in letos so policisti na hitri cesti odkrili in zasegli 18 ukradenih vozil, ki so iz Francije in Italije potovala proti vzhodnoevropskim državam.
V letošnjem prvem polletju so policisti ugotovili 656 kršitev prometnih prepisov. Izrekli so 553 glob, izvedli 20 hitrih prekrškovnih postopkov z odločbo, podali 14 obdolžilnih predlogov in izrekli 69 opozoril. Zaradi neupoštevanja omejitev hitrosti so izvedli 123 ukrepov, zaradi preobremenjenosti vozil 113 ukrepov in zaradi neupoštevanja omejitev glede časa vožnje in obveznega počitka 23 ukrepov. Poostrene nadzore večkrat izvajajo skupaj z drugimi organi in službami: carino, nadzorniki Darsa, prometnim inšpektoratom in Cestelom. “Glede na nekatere trende in ugotovitve o preobremenjenosti vozil, preutrujenosti voznikov tovornih vozil in kombijev v tranzitu veliko pozornosti namenjamo prav ugotavljanju tovrstnih kršitev,” pravi Govekar.
Burja je problematična
Ob tem Govekar dodaja, da posebnost hitre ceste zaradi konfiguracije, klanca, krajših prehodov med viadukti in predori gotovo predstavlja odsek Razdrto-Vipava, kjer pa tudi zaradi sodobnega sistema nadzora ne beležijo izstopajoče problematike. Prav na tem odseku so namreč po otvoritvi pred tremi leti pričakovali večje težave.
Tako kot drugod po Sloveniji tudi na hitri cesti občasno zaznajo primere vožnje v nasprotno smer. Od odprtja celotne trase so jih obravnavali štiri in zoper vse ustrezno ukrepali.
Na hitri cesti se pogosto soočajo tudi s problematiko burje, ki zahteva od policije izstopajoče obremenitve in aktivnosti. Med februarsko desetdnevno orkansko burjo na Vipavskem so zaradi neupoštevanja prepovedi voznikom izrekli kar 139 glob. “Vozniki, predvsem tuji, se namreč navkljub vsem opozorilom in prometnim znakom ne zavedajo nevarnosti orkanske burje in poskušajo prek hitre ceste in tudi drugih cestnih povezav nadaljevati z vožnjo v Vipavsko dolino,” pravi Govekar. Pa čeprav bi si vozniki z nekaj dodatnimi kilometri prek sežanskega odcepa zagotovili povsem varno vožnjo.
SILVA KRIŽMAN