Priče nič o oškodovanju Primorja
V tem tednu se skoraj vsak dan nadaljuje sojenje Dušanu Črnigoju, nekdanjemu predsedniku uprave Primorja, ki ga obtožnica bremeni zlorabe položaja in pravic. Družbi Vital naj bi pred dvanajstimi leti prodal paket 95.305 delnic Stavbenika za tretjino njihove vrednosti. Gradbenemu podjetju Primorje, ki je v stečaju, naj bi s tem povzročil za skoraj 1,5 milijona evrov škode. Včeraj so zaslišali tri ključne priče.
NOVA GORICA> Novogoriško okrožno sodišče je v tem tednu razpisalo kar štiri naroke zoper obtoženega Dušana Črnigoja, dolgoletnega prvega moža propadlega ajdovskega gradbenega podjetja Primorje. Tožilstvo mu očita, da je maja 2001 družbi Vital prodal sveženj 95.305 delnic pripojenega koprskega Stavbenika po ceni 1825 takratnih tolarjev. Menjalno razmerje delnic, s katerim so poplačali nakup Stavbenikovih delnic, naj bi bilo pod ceno oziroma ni dosegalo tedanje tržne vrednosti.
Vital je zanje najel kredit pri Primorju, ki ga je nato v celoti ter z obrestmi vred tudi poplačal. Obtožnica Črnigoja bremeni zlorabe položaja ter pridobitve protipravne premoženjske koristi, obtoženi pa je očitke že zavrnil. Včeraj so na sodišču zaslišali tri ključne akterje v trikotniku Primorje - Vital - Stavbenik.
“Posel je bil legalen”
Alojz Bolčina, ki je bil kot vodja finančne službe v Primorju odgovoren za denarne posle družbe, tudi za nakup in prodajo delnic, je pojasnil, da so delnice Stavbenika kupovali od prevzema leta 1999 dalje, namenjene pa so bile za nadaljnjo prodajo. Poudaril je, da so bili vsi posli opravljeni transparentno, v skladu z vsemi takratnimi predpisi in vedno s pridobljenimi soglasji Javne agencije za varstvo konkurence ter Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Primorje je tako prodalo Vitalu sveženj več kot 95.000 delnic Stavbenika, ki so jih menedžerji kupovali dalj časa, plačevali pa so jih z osebnimi krediti, ki so jih vzeli pri izbrani banki. Garancijo zanje so plačevali tudi iz “zadržanih sredstev”, kamor se je stekalo deset odstotkov neto plač, del poslovne uspešnosti ter dividende. Povprečna cena za delnico, ki je znašala 1825 tolarjev, je bila prevzemna in ne tržna cena, je opozoril Bolčina.
Za prevzem Stavbenika naj bi se tedaj zanimalo več domačih gradbenih podjetij, a naj bi na licitaciji z najboljšo ceno “zmagalo” Primorje. Pripojitev Stavbenika naj bi tedaj urejali in izvajali zunanji sodelavci Primorja, med katerimi so bili revizorji, cenilci in različne pravne službe. Kdo naj bi se pred dvanajstimi leti dogovoril za ceno delnic, pa se nekdanji vodja finančne službe Primorja ni več spomnil.
Jasen namen nakupa delnic
Nekdanji direktor Vitala, Bojan Kenda, je sodišču pojasnil, da je bila osnovna dejavnost njihove družbe iskanje naročnikov in odkup delnic, kruh pa so si služili s provizijami od prodaje. Posel s Primorjem se je začel tako, da je Kenda Črnigoju ponudil paket delnic Stavbenika, ki so ga nabavili s sredstvi Vitala. Denar za nadaljnji nakup so si sposodili pri Primorju, ker jim je bilo pripravljeno pomagati, sicer bi denar iskali drugje. Namen nakupa delnic naj bi bil jasen, a o pripojitvi ni bilo govora.
Večino poslov je Kenda, ki naj bi nekaj časa tudi vodil delniško knjigo Primorja, sklepal z Bolčino. Ta naj bi verjetno tudi določil ceno za sveženj delnic, a se tega natančno ni spomnil. S Črnigojem sta se od sklenitve poslov srečala še dvakrat, a operativno pri tem obtoženi ni sodeloval. Predvideval pa je, da naj bi 95.305 delnic Stavbenika končalo na Primorju.
“Pripojitev kot rešitev”
Peter Fabiani je na pobudo Črnigoja aprila 1999 postal direktor Stavbenika, ki pa se je tedaj znašel sredi velikih dolgov. Zato se jim je zdela pripojitev Stavbenika k Primorju rešitev za ohranitev primorskega gradbenega podjetja. Z nakupom in prodajo delnic ter drugimi finančnimi posli družbe ni imel ničesar. Nikoli naj ne bi niti pogledal strukture delničarjev družbe. Poudaril pa je, da je ob pripojitvi, s katero naj bi se strinjali vsi delavci, poslovanje steklo bolj organizirano in urejeno.
Obtoženčeva odvetnika Janez Koščak in Danilo Grilj sta tudi tokrat poudarjala, da obstajajo dokazi, ki pričajo o pravilnosti postopkov, s katerimi so pripojili Stavbenik k Primorju.
Naj spomnimo, pooblaščenka stečajnega upravitelja Primorja je na prejšnji obravnavi vztrajala pri premoženjsko pravnem zahtevku, visokem 1,4 milijona evrov. Tolikšna naj bi bila namreč škoda, ki je nastala z menedžersko prodajo in s katero naj bi Dušan Črnigoj oškodoval Primorje.
Glavna obravnava se nadaljuje že danes, na njej bodo znova zaslišali več prič. Dušan Črnigoj bo v tem tednu na zatožno klop sedel še jutri in v petek.
ANA CUKIJATI