Primer Hidro: tožilstvo za Braneta Goršeta predlaga 12 let zapora

KOPER > Tožilstvo je v zadevi Hidro v zaključni besedi vztrajalo pri obtožbi. Za Braneta Goršeta, nekdanjega stečajnega upravitelja Hidra, predlaga enotno kazen 12 let zapora in podaljšanje pripora. Za Barbaro Gorše in Vlada Petka predlaga pet let enotne zaporne kazni. Za Rudolfa Trčka, ki je imel najmanjšo vlogo, pa tožilstvo predlaga leto zapora. Tožilka je za vse obtožene predlagala tudi denarne kazni. Goršetova obramba seveda predlaga oprostitev.

Za Braneta Goršeta je predlagala denarno kazen v višini 2800 dnevnih zneskov.

Odvzem tudi protipravno pridobljene premoženjske koristi

Poleg tega je tožilka predlagala odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, in sicer odvzem premoženja družbe Finis, vključno s pripadajočo nepremičnino, ki je bila prepisana na Matjaža Bizjaka in Franca Goršeta, ter odvzem Goršetovih starodobnikov. Prav tako je Barbara Milič Rožman sodnemu senatu za Goršeta predlagala podaljšanje zavarovanja premoženja in podaljšanje pripora.

Gorše je kot stečajni upravitelj Hidra Koper vedel, da imajo zemljišča Hidra Koper status javnega dobra in jih zato ni mogoče uvrstiti v stečajno maso, pa je to vseeno storil. Ob tem je izkoristil dejstvo, da mu je stečajni senat zaupal, podjetje NB Nekretnine pa po nakupu družbe Hidro Koper ni moglo vpisati lastništva nad zemljišči, je kaznivo dejanje poslovne goljufije v vrednosti skoraj 2,5 milijona evrov opredelila Milič Rožmanova.

Tožilka: Gorše se je zavedal dvojne vloge

Tožilka trdi tudi, da je šlo pri odkupu terjatev Hidra Koper s strani družbe Ofis za protipravno pridobitev premoženjske koristi. Da je šlo v tem primeru za navezo med Goršetom ter Polono Kuhar in Stajko Skrbinšek, ki sta krivdo priznali, dokazuje tudi vsebina dokumentov, ki so jih našli v računalniku Kuharjeve.

Gorše se je zavedal dvojne vloge, ko je kot stečajni upravitelj Hidra hkrati odkupoval terjatve podjetja, zato je svojo sled zakril prek drugih, je pa sam zagotovil večino od dobrih 300.000 evrov, kolikor je Ofis skupno izplačal za odkupe terjatev, je še navedla tožilka.

Goršetova soproga Barbara in Vlado Petek sta po prepričanju tožilke kriva pomoči pri več kaznivih dejanjih. Barbara Gorše je dovolila, da se izvedejo nakazila na njeno družbo, ki pa je služila zgolj kot kulisa z Goršetove transakcije. Podobno pa je ravnal tudi Petek, pri čemer sta oba soobtožena vedela, da se želi Gorše oddaljiti od svojih ravnanj v stečajnih postopkih.

Tudi Trček je po besedah Milič Rožmanove vedel, da se z njegovo bančno kartico izvajajo določene transakcije in da sodeluje pri protipravnem ravnanju. Na ta način je Trček pomagal pri zakrivanju nelegalne poti Goršetovega denarja.

Pred zaključkom dokaznega postopka so stranke vložile še nekatere dokaze. Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek je tako vložil sklep ljubljanskega višjega sodišča iz meseca marca, ki je zavrnilo pritožbo družbe NB Nekretnine na odločitev sodišča prve stopnje. Omenjeno podjetje je namreč od Republike Slovenije in Goršeta terjalo 2,5 milijona evrov, kolikor naj bi znašal preplačan znesek za nakup Hidra Koper v stečaju.

NR