Primorska je žejna
“Ni še kritično, a danes smo imeli že kar precej dela,” so sinoči povedali gasilci. Od 23 primorskih občin velike požarne ogroženosti ni le na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem ter Idrijskem in Cerkljanskem. Na Goriškem je v zadnjem mesecu padlo le 22 odstotkov običajnih padavin, v Istri pa zgolj štiri odstotke.
PRIMORSKA > Postojnčan Darko Muhič, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, dobro ve, kako je, če se iskra razplamti v požar. Gasilec, ki je poveljeval pri gašenju dveh velikih lanskih požarov v naravi, pri Črnem Kalu in Obrovu, ljudem vedno bolj zaupa: “Opažamo, da opozorila o požarni ogroženosti zaležejo.”
Na Krasu je včeraj že zagorelo dvanajstkrat, večinoma ob železniški progi. Prvi manjši požari pa so se pojavljali že konec tedna. “Vnel se je celo lesen prag med tiri. Če ogenj zajame več pragov, lahko nastanejo resne težave v železniškem prometu,” opozarja Muhič. Razmere na Primorskem še niso kritične, a so resne: “Vzrokov za požar je lahko veliko. Ljudje se, denimo, ne zavedajo, da lahko, če z avtomobilom zapeljejo v travo, požar povzroči pregreti katalizator.”
Razlog za veliko požarno ogroženost je seveda pomanjkanje dežja oziroma suša. Po izrazito mokri pomladi in še posebej maju je v minulem mesecu padlo občutno manj dežja od dolgoletnega povprečja. Od 18. junija do 18. julija je na Goriškem padlo le 22 odstotkov običajne količine padavin, v Istri pa zgolj štiri odstotke povprečja v obdobju 1991-2010. Zaradi visokih temperatur vlaga tudi hitreje izhlapeva iz zemlje, ponekod že več kot pet litrov vode na kvadratni meter dnevno. Da bi si narava in rastline opomogle, bi v naslednjih tednih potrebovali več kot 200 litrov padavin na kvadratni meter. MC
Uprava za zaščito in reševanje je včeraj veliko požarno ogroženost naravnega okolja razglasila v treh istrskih občinah (Piran, Izola in Koper), štirih kraških (Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen), v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, na Vipavskem (Vipava in Ajdovščina), na Goriškem (Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica, Kanal in Brda). Razglas velja od danes do preklica, ki običajno pride s prvim obilnim deževjem.
V času razglasa velike požarne ogroženosti je v naravi prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče in drugi vnetljive predmete, na strmih železniških progah pa morajo vlakovne kompozicije znižati potovalno hitrost, da manj zavirajo. Še posebno od Divače do Kopra namreč ob vsaki suši številne požare zanetijo zavorne obloge vagonov, ki se ob zaviranju segrevajo, iskrijo in odletavajo v suho travo. Ob veliki požarni ogroženosti dogajanje v naravi poostreno nadzirajo inšpektorji, policisti in gasilci. DANIJEL CEK