Priznali krivdo, čeprav niso krivi?
Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča je včeraj sedel Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije. Kot edini od obtoženih v zadevi Betnava ne priznava krivde. Za ostale, tudi za Hildo Tovšak, se je namreč postopek že končal, saj so priznali krivdo in se s tožilstvom dogovorili za kazen.
CELJE > Po mnenju enega od zagovornikov Kraševca pa trije od obtoženih, ki so krivdo priznali, niso storili kaznivega dejanja.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki je v zadevi Betnava osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU, na včerajšnji obravnavi krivde ni priznal. Dejal je, da je zavezan resnici in napeljevanja h kaznivemu dejanju ni storil. V nadaljevanju sojenja bo tako Krašovec z zagovorom skušal dokazati, da ni kriv.
Tožilec Krašovcu očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in na svojega pomočnika Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.
Izkazalo se je, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.
V začetku julija so na celjskem okrožnem sodišču Mariničevo po priznanju krivde obsodili na 23-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Antona Ekarta na deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, Bogatina, ki je že bil pravnomočno obsojen v zadevi Rimske terme, pa na dve leti zapora, ki jih lahko odsluži s 1460 urami družbenokoristnega dela.
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,772 milijona evrov, vendar so denar na zahtevo ministrstva po enem letu vrnili. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
Eden izmed zagovornikov Mirka Krašovca Velimir Cugmas je na obravnavi dal obsežen ugovor pravne narave, iz katerega izhaja, da Krašovec očitanega kaznivega dejanja ni storil oziroma se njegovo početje ne more opredeliti kot kaznivo.
Po Cugmasovi oceni Mariničeva, Ekart in Bogatin, ki so s tožilcem sicer sklenili sporazum o priznanju krivde, sploh niso storili kaznivega dejanja. Cugmas je na zapisnik dal pritožbo na sodbo, ki je bila izrečena Mariničevi in Ekartu, vendar še ni pravnomočna. Če bo sodni senat ocenil, da je pritožba utemeljena, bo o njej potem odločalo višje sodišče.
Krašovcu, ki ga je Cerkev kazensko premestila v benediktinski samostan Šentpavel v Avstriji, grozi do osem let zapora, če ga bo sodišče spoznalo za krivega.
SK, STA