“Priznanje zame in za klub”

Aeroklub - obalno letalski center Portorož, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja, je lani dobil zlati znak Civilne zaščite (CZ), letos pa je ob dnevu CZ plaketo dobil Benjamin Ličer - Benjo, ki je upravnik tega kluba vse od leta 1979. Prepričan je, da je to priznanje za njegovo “življenjsko delo, pa tudi za delo aerokluba, ki je v zadnjih 33 letih dokazal, da si zasluži takšno priznanje.”

> Kako je sploh prišlo do zamisli, da bi postali izvidniki za sistem zaščite in reševanja?

“Leta 1979 sem postal upravnik Aerokluba - obalnega letalskega centra Portorož in takrat sem predlagal, da bi nadzirali naše območje z letali iz zraka. Pa so nam rekli, da izvidniške naloge opravljajo gasilci in da nadzora iz zraka ne potrebujejo. Zato smo tisto leto sami zapisovali naša opažanja iz zraka. Spomnim se, da sem vse dogodke fotografiral s polaroidom, in v začetku leta 1980 smo pokazali, kaj smo leto prej zabeležili. Marca 1980 smo se kot prvi letalski klub v Sloveniji vključili v sistem zaščite in reševanja.”

>Kod ste takrat leteli?

“Nad tremi obalnimi občinami, na sever do Sežane, na jug pa vse do reke Mirne. Opazovali smo kopno in morje. Na naši strani smo dogodke sporočali v Sežano, Koper in Piran, za istrski del pa smo bili povezani z gasilsko enoto v Bujah. Do osamosvojitve smo bili edini klub v Sloveniji, ki je to počel, potem so se pridružili še trije primorski klubi, kasneje pa še trije v notranjosti države. Danes opravlja to nalogo sedem letalskih klubov.”

Veliko požarov so opazili prvi

>In kaj konkretno počnete?

“Ob vsakem poletu, tudi če je let samo šolski, opazujemo kopno in morje ter vzpostavimo stik s centrom za obveščanje. Tudi če ni nobenih posebnosti, se oglasimo in povemo, da je vse v redu. Ob vsakem letu torej posredujemo informacije o tem, kaj vidimo iz zraka na kopnem in na morju.”

> Kaj najpogosteje opažate?

“Požare. Vendar pa moramo biti pri tem tudi previdni. Iz zraka namreč ne vidimo razlike med začetnim požarom ali kurjenjem dračja na njivi. V vsakem primeru preletimo žarišče in ugotovimo, za kaj gre. Odkrili smo še ogromno kurjenj, ki jih lastniki niso prijavili, kakor bi morali. Lani smo tako samo dan potem, ko so razglasili veliko požarno ogroženost, odkrili požar, ki je nekomu zbežal iz nadzora. To smo sporočili regijskemu centru in kmalu je bila na kraju policija. Na morju pa opažamo razna onesnaženja. Vse takšne primere tudi fotografiramo, na letalu imamo namreč vedno fotoaparat.”

>Kateri požar ste lani opazili prvi?

“Veliko smo jih opazili prvi. Če smo v zraku, praviloma prvi opazimo vsak požar ob železnici, opazili smo velik požar pri Baredih ... Lani sem, denimo, prvi opazil požar pri Studenem in potem prek telefona usmerjal gasilce. Ob razglašeni veliki požarni ogroženosti smo lani piloti vseh primorskih klubov redno preletavali območje in opazili veliko nevarnih dogodkov.”

Nevarne balastne vode

>Kaj pa na morju?

“Opazovanje morja je morda še bolj dragoceno, saj to počnemo edini. Odkrili smo že, kako so iz ladje v Koprskem zalivu kar eno uro nekontrolirano spuščali balastno vodo. Dogodek smo sporočili naprej, žal pa je tista ladja odplula iz naših vod, ne da bi jo kdo ustavil in pregledal, kaj je spuščala v naše morje. Zakaj, ne vemo. Čeprav mnogi mislijo, da je to zanemarljiv problem, so balastne vode zelo nevarne. V Peruju so iz neke ladje spustili okuženo balastno vodo, zaradi okuženih rib pa je potem za kolero umrlo več kot tri tisoč ljudi. Na morju opažamo tudi onesnaženja z naftnimi derivati in z običajnimi odpadki, smetmi. Še najbolj pomembno pa je, da smo v teh letih na morju rešili pet življenj. Tri deskarje, ki sem jih opazil sam, in dva brodolomca. Odkrili pa smo celo ukradene kletke ribogojnice Fonda iz Piranskega zaliva, in to v italijanskih vodah.”

>Ste se ob opazovanju požarov kdaj znašli v težavah?

“V dimu se znajdemo vselej in v dimu so zelo velike turbolence. Čeprav zapreš vse dovode, se dim znajde tudi v kabini, v nevarnosti pa je tudi motor. Ampak če hočeš določiti, kje je srce požara, moraš leteti v dim, drugače ne gre.”

>Koliko pilotov opravlja naloge opazovanja?

“Imamo 20 pilotov, ki lahko opazujejo kopno in morje. To počnejo tudi piloti učenci, ki še vedno letijo z inštruktorji.”

Letalo za gašenje požarov bi lahko najeli

>Se vam zdi, da bi pri nas potrebovali letalo za gašenje požarov?

“Vsekakor. Že nekaj let predlagamo in pišemo, da bi bilo primerno, če bi imeli vsaj eno takšno letalo. Letos smo pripravili tudi študijo in obrambnemu ministrstvu predlagali konkretno rešitev. Za 7500 evrov bi tako letalo lahko najeli za vse leto, fiksni stroški zanj pa bi znašali še približno 36.000 evrov letno. Torej govorimo o vsega 43.500 evrih. Na našem letališču se vsako leto ustavijo piloti s šestimi do desetimi takšnimi letali, ki letijo s Poljske na Portugalsko. Portugalci jih poleti redno najemajo od Poljakov za gašenje svojih požarov. Teh letal je ogromno, ne samo v Evropi, ampak tudi v Avstraliji. Ta letala ne zajemajo morske vode, ampak se jih napolni na kopnem v pičli minuti in pol.”

>Ampak naša uradna politika trdi, da je nespametno imeti letalo, če ga potrebujemo vsako šesto leto ...

“S takim stališčem se ne strinjam. Požari velikih razsežnosti se res ne pojavljajo vsako leto, vendar se nihče ne vpraša, koliko stroškov gasilcem bi prihranili, če bi se s takim letalom lotili tudi manjših požarov. To letalo lahko pristane nad Črnotičami, v Divači, Postojni, Ajdovščini in Bovcu. V največ desetih minutah bi bilo na kateremkoli požaru na Primorskem.”

> Pa je kaj odziva na vašo pobudo?

“Predlog je bil sprejet pozitivno, trenutno pa iščejo možnost dodatnega denarja v proračunu, da bi se letalo mogoče najeli že to poletje. Trenutno čakamo na odgovor.”

DANIJEL CEK