Prostitucija le dogovor med gosti in gostjami?

KOPER > Specializirano tožilstvo je nameravalo proti odvetnici Maji Praviček in odvetniku Filipu Primcu že pred časom vložiti neposredno obtožnico, ker naj bi obtoženim pomagala pri kaznivem dejanju, a tožilstvo s predlogom ni uspelo.. Ker se je postopek proti odvetnikoma končal, so ju lahko na sojenje Sergeju Racmanu, Dejanu Šurbku, Jožetu Kojcu in Vesni Ternovec povabili kot priči. Včeraj so ju zaslišali prek video povezave z mariborskim okrožnim sodiščem.

Odvetnika sta prepričana, da je bil poslovni model, ki so si ga zamislili v klubu Marina na Ajševici, zakonit. Preverila sta zakonodajo in sodno prakso ter ocenila, da zadržkov za poslovanje kluba Marina ni. Da se za vrati savna kluba za moške dogaja prostitucija, ni bila skrivnost. A, kot je poudaril odvetnik Primec, je bilo treba potegniti ostro ločnico med tem, kar počnejo gostje obeh spolov in dejavnostjo kluba.

Za pol ure seksa 70 evrov

Na sojenju so prebirali tudi prepise pogovorov med italijanskimi gosti in receptorkami. Italijane je zanimalo, kako deluje klub in koliko stane druženje z dekleti. Receptorke so običajno pojasnile, da gost za vstopnino dobi na razpolago wellness storitve, vstop v bazen, hrano in pijačo. Goste je zanimalo, ali so možni tudi spolni odnosi z dekleti. Receptorke so se odgovorom izogibale. Pojasnile so jim, da se morajo o tem dogovoriti sami z dekleti in da klub s tem nima ničesar. Tožilka Maja Veber Šajn je ob tem pripomnila, da so receptorke goste zavajale, saj so vedele, kakšna je cena spolnih storitev. Tarifa je bila enotna, stranke so za pol ure spolnega odnosa plačale 70 evrov, za eno uro 140 evrov.

Številni nadzori, a nobenega vprašanja o zakonitosti modela

Sistem rezervacij je po njegovi oceni sledil povpraševanju. Zanimanje med ženskami naj bi bilo namreč veliko, zato so uvedli rezervacije, je poudaril. Za moške pa takšnega sistema (razen izjemoma) ni bilo.

Vstopnina je bila za vse enaka, za ženske celo ugodnejša, je dodal odvetnik. Prepričan je, da so v klubu upoštevali njegove nasvete, saj ga sicer ne bi spraševali. Omenil je tudi številne nadzore in sodelovanje z lokalno policijo. Nikoli naj ne bi nihče izpostavil vprašanja zakonitosti. Po njegovem se ni prav nič dogajalo v tajnosti. Šlo je za klub, v katerega so imeli vstop polnoletni ljudje in v katerem se je dopuščalo spolne odnose, a od tega klub oziroma lastniki niso imeli premoženjske koristi, je poudaril.

Če bi posumil, da gre za kazniva dejanja, bi “dvignil roke”

Sodnici Tatjani Cvetičanin, ki vodi kazenski senat, je odvetnik odgovoril, da se mu ni nikoli porodil sum, da bi šlo za kazniva dejanja. Če bi to posumil, bi to povedal in “takoj dvignil roke”.

Na številna vprašanja tožilke Maje Veber Šajn odvetnika nista odgovarjala, prav zaradi postopka, ki ga je tožilstvo sprožilo proti njima, pa čeprav je končan.

Za zaprtimi vrati sodne dvorane so doslej zaslišali že približno 30 žensk, ki so delale v klubu Marina, večinoma prek video konferenc. Po obtožbi naj bi v Marini od otvoritve poleti 2014 do zaprtja kluba v začetku leta 2019 delalo najmanj 530 tujk. Čeprav je obramba nekaterih obtoženih na začetku sojenja vztrajala, da bi morali zaslišati prav vse prostitutke, so si odvetniki premislili in predlog umaknili.

Prestrašene Romunke iskale pomoč na goriški kvesturi

Prejšnji teden sta pričala vodja goriške mobilne enote Claudio Culot in inšpektorica z mobilne enote Barbara Sfiligoi. Konec leta 2015 so namreč tri Romunke, ki naj bi delale v Marini, poiskale pomoč na goriški kvesturi.

“Tistega večera so se na kvesturi pojavile tri Romunke, prišle so same in povedale, kaj se jim je zgodilo v Novi Gorici,” je povedal Culot. Eno od žensk, ki je bila poškodovana, so oskrbeli v zdravstveni ustanovi, vse pa so namestili v varno hišo. Ženske so takrat živele v Gorici, zato so začeli preiskovati, kaj se je dogajalo.

Na goriškem tožilstvu so dobili dovoljenje za tajno delovanje, kasneje pa so zadevo zaključili brez ukrepa, saj se je izkazalo, da niso pristojni. Culot se je spomnil, da so italijansko tožilstvo prosili za dovoljenje, da o svojih ugotovitvah obvestijo slovensko policijo.

Dve leti kasneje je preiskava dobila nadaljevanje. Takrat so jih slovenski policisti prosili za določene podatke. Ugotavljali so, da so se Romunke in Romuni iz Gorice vsakodnevno vozili v Novo Gorico. Včasih so jih peljali tudi slovenski taksisti. Kasneje so s slovenskimi kriminalisti sodelovali na podlagi evropskega preiskovalnega naloga. Takrat so v Gorici opravili hišne preiskave, pri katerih so sodelovali slovenski kolegi.

“Ženski sta bili prestrašeni, v težavah, tako imam v spominu. Tiščali sta se skupaj, bili sta vznemirjeni, v stiski ... Ženska, ki je bila na zdravniškem pregledu, je imela poškodbe zaradi udarcev po vsem telesu,” je pričala inšpektorica Barbara Sfiligoi, ki je sprejela prijavi dveh Romunk. Ena od žensk je na telefon dobila tudi sporočilo z grožnjami, se je spomnila. Tri mlade ženske so se v Novi Gorici takrat sprle z Romunkami in Romuni. V prijavah pa so podrobno opisale, kako je deloval sistem v klubu Marina.

Specializirano tožilstvo je, spomnimo, obtožnico zaradi trgovine z ljudmi vložilo tudi proti trem Romunom. Sodišče je postopek proti njim ločilo in jim bo sodilo posebej. Veliko dokazov, ki so jih policisti zbrali proti njim, je letelo iz sodnega spisa, saj je sodišče presodilo, da so bili nezakoniti. Posebej bodo sodili tudi receptorkam, varnostniku in taksistu.