Prtljažnik ni skrit prostor

LJUBLJANA, NOVA GORICA > Zgodba, ki se je nedavno končala na vrhovnem sodišču, se je začela junija lani. V postopku o prekršku po zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je sodišče izdalo odredbo za hišno preiskavo obdolženčevega stanovanja in kletnih prostorov.

Pes je zaznal, da je v avtu droga

Med hišno preiskavo je obdolženčeva partnerka skupaj s policistko čakala pred stanovanjskim blokom, ko je mimo prišel policist s službenim psom. Ta je jasno nakazal, da je v enem od parkiranih vozil prepovedana droga. Obdolženčeva partnerka je potrdila, da je avto njen in naj bi policistoma tudi izročila ključe, naj sama preverita, kaj je v vozilu. V prtljažniku so našli vrečko s snovjo, za katero se je kasneje izkazalo, da je prepovedana droga, ki jo je tam hranil obdolženi.

Sledila je ovadba, nato še obtožnica in senat novogoriškega sodišča je v začetku lanskega avgusta v postopku odločanja o ugovoru zoper obtožnico iz spisa izločil nedovoljene dokaze. Ocenil je, da se sodba nanje ne sme opreti. Pri tem se senat ni opredelil do vprašanja, ali je obdolženčeva partnerka res soglašala z odpiranjem prtljažnika. Po stališču senata naj bi prtljažnik predstavljal skrit prostor, zato bi ga morali pregledati po določbah zakona o kazenskem postopku o hišni preiskavi. In tudi v primeru, tako senat, če bi obdolženčeva partnerka soglašala z odpiranjem prtljažnika, policista sicer ne bi potrebovala sodne odredbe, bi pa morala preiskavo opraviti v navzočnosti dveh prič in policisti bi morali lastnici vozila izdati potrdilo o vstopu.

Avto ni namenjen prebivanju ...

Državni tožilec se je na sklep o izločitvi dokazov pritožil, vendar na koprskem višjem sodišču ni uspel. Predsednik senata novogoriškega sodišča je ustavil sodni postopek, vrhovni državni tožilec pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Navedel je, da je šlo le za pregled vozila in da tudi ustavno sodišče ugotavlja, da prevozno sredstvo praviloma ni tak prostor, v katerem bi človek utemeljeno pričakoval zasebnost.

Ustavni sodniki so med drugim zapisali: “Nižja stopnja pričakovane zasebnosti izhaja iz same narave prevoznega sredstva - gre za sredstvo, ki naj posamezniku omogoči prevoz iz enega kraja v drugega in ni namenjeno prebivanju.” Prav tako - so v omenjenem mnenju navedli ustavni sodniki - prevozno sredstvo ni prostor za shranjevanje osebnih stvari. Sicer pa tudi zakon o kazenskem postopku in policijska zakonodaja omogočata policistom pregled prevoznega sredstva, potnikov in prtljage v primeru suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o kazenskem postopku pa ob tem ne navaja natančno, katere prostore vozila šteje za skrite in je za pregled teh potrebna sodna odredba. Obdolženčevi zagovorniki so sicer ocenili, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Posledic za obdolženca ne bo

Vendar je vrhovno sodišče prišlo do drugačnih sklepov. Prtljažnika ne šteje za skrit prostor, ne nazadnje tudi novi zakon o nalogah in pooblastilih policije navaja, da smejo policisti pregledati notranjost prevoznega sredstva, prtljažnik in druge prostore za prtljago ali opremo vozila, ne pa skritih delov. Pregled notranjosti vozila omogoča tudi zakon o pravilih cestnega prometa. Vrhovni sodniki so tako ugotovili, da je senat novogoriškega okrožnega sodišča izhajal iz zmotnega pravnega izhodišča, da prtljažnik sam po sebi predstavlja skrit prostor, ki ga je mogoče pregledati le s sodno odredbo. Zgolj na tej podlagi je sklenil, da je bil dokaz v prtljažniku, torej droga, pridobljen nezakonito.

S takšnim stališčem je okrožno sodišče, kot ugotavljajo vrhovni sodniki, kršilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki se nanaša na hišno in osebno preiskavo. Niso pa mogli ugotoviti, ali je sodišče izločilo dokaze nezakonito. To bi lahko storili le v primeru, če bi ugotovili dejansko stanje glede načina in intenzivnosti preiskovanja prtljažnika, vendar okrožno sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo.

Vrhovni državni tožilec je torej z zahtevo za varstvo zakonitosti uspel, za obdolženca pa to ne pomeni nobene spremembe, saj je bila zahteva vložena v njegovo škodo in vrhovno sodišče v tem primeru ne more posegati v pravnomočno sodbo oziroma sklep o ustavitvi postopka.

SILVA KRIŽMAN