Z vožnjo po zadnjem kolesu in divjanjem ogrožajo tudi druge

KOPER > Največ prometnih nesreč se je zgodilo na priljubljeni kolesarski stezi Parenzana. Peter Leban, inšpektor s koprske policijske uprave, je dnes opozoril, da so še hujše težave z vozniki mopedov v mestnih središčih, kjer je velika verjetnost, da se bodo ti srečali s pešci in vozniki drugih vozil.

Preizkušajo svoje vozniške sposobnosti

Gre za mladostnike, pogosto še mladoletne, ki se v večernih urah zbirajo na določenih mestih na Parenzani, na parkiriščih v mestnih središčih, garažnih hišah, pred trgovskimi centri. “Tam preizkušajo zmogljivosti svojih predelanih mopedov, kažejo svoje vozniške sposobnosti z nevarno, objestno vožnjo in vožnjo po zadnjem kolesu,” pojasnjuje Leban.

S svojo lahkomiselno in objestno vožnjo pa ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge udeležence v cestnem prometu, je še dodal. Ob prihodu policistov se razbežijo in skrijejo, s tem pa še dodatno izzivajo usodo, saj se v takih okoliščinah hitro lahko zgodi nesreča.

Mladostniki velikokrat vozijo predelane skuterje, ki so precej hitrejši od konstrukcijsko določenih hitrosti. Podatka o tem, koliko predelanih skuterjev okrajna sodišča tudi trajno odvzamejo in jih dajo na uničenje, na policiji nimajo. Gre za odločitev sodišč, ki pri tem upoštevajo, ali so voznike oziroma konkretne mopede policisti že obravnavali in ali jih je mogoče spraviti v prvotno stanje.

Izguba ravnotežja, prevelika hitrost ...
Letos se je na območju PU Koper zgodilo 1051 prometnih nesreč (v enakem obdobju lani 1123). V nesrečah je bilo udeleženih 75 kolesarjev, osem se jih je huje, 52 pa lažje poškodovalo. Vozniki e-skirojev so bili vpleteni v šest nesreč, dva sta se lažje poškodovala. V nesrečah je bilo udeleženih tudi 45 voznikov mopedov, dva sta utrpela hujše poškodbe, 33 pa lažje. Najpogostejši vzroki nesreč so izguba ravnotežja in nepravilnosti na dvokolesnikih, neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, prekratka varnostna razdalja in nepravilnosti pri prehitevanju.

Kaznujejo tudi starše

Policisti oglobijo tudi starše, ki opustijo nadzorstvo nad svojimi otroki. Na vprašanje, kako se starši odzovejo, ko se v postopku znajde njihov najstnik, je Leban pojasnil, da nekateri starši vedo, kakšne mopede vozijo njihovi najstniki, drugi pa trdijo, da tega niso vedeli.

Na določenih točkah, kjer se mladina na skuterjih zbira, policisti opravljajo vsakodnevne nadzore. In kakšne so najpogostejše kršitve? Vozniki z mopedi nepravilno prečkajo cestišča, vozijo v nasprotni smeri in po napačnih površinah. Vse pogosteje med vožnjo uporabljajo mobilne telefone in slušalke, “pozabijo” na čelade. Številni vozijo predelana in tehnično neustrezna vozila, z njimi se pred drugimi postavljajo z vožnjo po zadnjem kolesu, vozijo objestno in ogrožajo pešce. Pogosto tudi brez ustrezne kategorije vozniškega dovoljenja, je naštel Leban.

V dveh urah zasegli pet mopedov

“Na površinah, namenjenih kolesarjem in pešcem, so vse pogosteje tudi vozniki motornih koles, ki na takih površinah nimajo kaj početi,” je opozoril Leban. Ugotovitve policistov, pa tudi domačinov, ki se pogosto znajdejo v nevarnih okoliščinah, potrjujejo tudi rezultati krajšega, dveurnega nadzora, ki so ga policisti v Kopru izvedli minulo sredo v večernih urah. Zasegli so pet mopedov, od katerih so bili trije predelani. Dva mopeda pa so zasegli voznikoma, ki nista imela veljavnega vozniškega dovoljenja. Motoristom, voznikom e-skirojev in mopedistom so zaradi različnih kršitev izdali 16 plačilnih nalogov.

Kako priljubljena je pot med Koprom in Izolo, je bilo videti tudi danes sredi dneva, ko je v kratkem času to pot prevozilo na desetine kolesarjev, ob njih pa še vozniki skuterjev, pešci, starejši moški na rolerjih. “V tem času, ko smo tukaj, smo ustavili dva voznika mopedov, ki jima je pretekla veljavnost registracije mopeda,” je pojasnil Sašo Dautović, policist na motorju.

Potrdil je, da je na obalni kolesarski in peš poti kar precej kršitev. “Preverjamo predvsem, ali mopedist lahko tukaj sploh vozi. Dovoljeno je samo za mopede, ki dosežejo hitrost 25 kilometrov na uro,” je spomnil. Največ kršitev je povezanih prav z neupoštevanjem tega pravila.

“Preventiva je ključna za zagotavljanje varnosti”

“V bitki proti pločevini in asfaltu nikoli ne zmagamo,” opozarja dr. Angela Arsova, zdravnica iz prehospitalne enote koprskega zdravstvenega doma. “Preventiva je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti na cestah in kolesarskih stezah,” je dodala. Ekipe nujne medicinske pomoči, na urgencah v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah poleg lažjih odrgnin, udarnin in zvinov obravnavajo tudi zlome, poškodbe hrbtenice in notranje poškodbe ter hujše poškodbe glave, ki lahko vodijo do hujših posledic, invalidnosti, celo smrti.

Z množično uporabo električnih skirojev se je povečalo tudi število poškodovanih voznikov teh priljubljenih prevoznih sredstev. Večina namreč ne uporablja zaščitne opreme, vozijo prehitro in ko pride do padca ali trka, pride tudi do zelo hudih poškodb. “Največ je površinskih poškodb in udarnin v glavo, sledijo rane in zlomi zob ter različnih kosti, pretresi možganov in hujše poškodbe glave. Vse je odvisno od hitrosti vožnje in načina padca,” je še naštela zdravnica. Med poškodovanimi je sicer največ mlajših ljudi, a so med njimi tudi starejši.

Zdravstveni delavci voznikom na dveh kolesih in skirojih svetujejo, naj uporabljajo zaščitno opremo. Vsem v vozilih pa priporočajo, naj uporabljajo varnostne pasove in poskrbijo, da so otroci varno nameščeni v otroških sedežih. “Vožnja pod vplivom alkohola ali drog povečuje tveganje za nesreče in je prepovedana, saj podaljšuje reakcijski čas in zoža vidno polje,” še opozarja dr. Arsova.

Spomnila je še na pogoste prizore, ko se na e-skirojih peljeta dva, oba brez čelade. Izpostavila je primere, ko starši na skiroju glave svojih otrok zaščitijo s čelado, svoje glave pa ne. “Če imate radi svojega otroka, imejte čelado tudi vi. Otrok potrebuje svojega starša,” je vsem očetom in materam položila na srce.

Kako ravnamo, če smo očividci prometnih nesreč?

Zdravnica Angela Arsova je spomnila tudi, kako ravnati, če se znajdemo na kraju prometne nesreče. “Ohranite mirno kri, varno pristopite do mesta nesreče in poškodovancev ter ocenite situacijo,” je prvi napotek. Nato sledi klic na številko 112 ali 113, očividci naj operaterjem povedo natančno lokacijo, koliko je poškodovanih in kakšne vidne poškodbe so utrpeli. “Nudite prvo pomoč in upoštevajte navodila zdravstvenega osebja, na drugi strani telefona,” še svetuje. Poškodovanih ne smete premikati, razen v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njihovo življenje. Premikanje lahko poslabša poškodbe. Med čakanjem na reševalce poskušajte pomiriti poškodovane in jim zagotovite zaščito pred vremenskimi vplivi. “Tisti, ki čakate v zastoju, ustvarite reševalni pas tako, da se razporedite skrajno levo ali skrajno desno in vozila ne zapuščajte. V zastojih ne obračajte vozila, ker s tem ogrožate sebe in intervencijske ekipe, ki so na poti. Če srečate motorista-reševalca, se umaknite in pričakujte še kakšno drugo reševalno vozilo, ki mu sledi,” je še opozorila dr. Angela Arsova.