Racman se je strinjal z deportacijo v domovino

KOPER > Sergej Racman, 54-letni Postojnčan, je prvi na seznamu obtoženih v zadevi Marina. Specializirano tožilstvo, spomnimo, glavnim obtoženim očita, da so delovali kot člani hudodelske združbe in pri tem izkoriščali prostitucijo, ki se je v savna klubu Marina na Ajševici dogajala vse od odprtja v letu 2014. S to dejavnostjo naj bi družba Cratos, pod okriljem katere se je vse skupaj dogajalo, zaslužila približno 21 milijonov evrov. Od aretacij januarja 2019 do februarja letos so bili v priporu soobtoženi v tej zadevi Jože Kojc, Dejan Šurbek in Vesna Ternovec. Specializirano tožilstvo je kasneje predlagalo pripor še za Racmana, a ga takrat ni bilo več v Sloveniji.

Koprsko sodišče je za njim lani poleti razpisalo mednarodno tiralico in znašel se je na Interpolovem rdečem seznamu iskanih oseb. In čeprav je imel Racman prebivališče prijavljeno v Bratislavi na Slovaškem, so mnogi ugibali, da je verjetno drugje, tudi v Kanadi, kjer so ga 26. avgusta prijeli zaradi prometnega prekrška in hkrati ugotovili, da nima dovoljenje za bivanje.

Racmanovi primorski posli

Podjetnik Sergej Racman, znan kot nekdanji lastnik mreže kinematografov Kolosej in eden od protagonistov v tekmi za vpliv v Hranilnici Lon, se je že večkrat pojavil v primorskih poslovnih zgodbah. Pred leti je skušal prek družbe Aleia Iacta pridobiti koncesijo za igralni salon na območju MMP Vrtojba. Pred časom se je pojavil tudi v zgodbi o prevzemanju cerkljanske družbe Certa Holding, kasneje pa tudi na skupščini Komunale Nova Gorica v imenu družbe R.P. d.o.o., ki je kupila dobrih 45 odstotkov Salonitovega deleža v Komunali. Racman je povezan z mariborskima podjetnikoma Dejanom Šurbkom in Jožetom Kojcem, ki sta skupaj z njim med glavnimi obtoženimi v zadevi Marina.

Sergej Racman se je strinjal z deportacijo v Slovenijo. (foto: Leo Caharija)

Kanada-Carigrad-Brnik

V sredo zvečer se je, v primerjavi z drugimi primeri, ko so slovenske državljane na podlagi mednarodne tiralice prijeli v Kanadi, postopek predaje že končal. Pavel Jamnik iz uprave kriminalistične policije je pojasnil, da so iskano osebo pripadniki kanadskih varnostnih organom z rednim letom najprej pripeljali do Carigrada, včeraj zvečer pa so okoli 19. ure pristali na brniškem letališču in ga predali kriminalistom iz enote za ciljno iskanje oseb. Po opravljenih formalnostih so Racmana predsinočnjim že predali pravosodnim policistom v koprskem zaporu.

Višje sodišče še ni odločilo o pritožbi na izločitev dokazov

Po poročanju nekaterih medijev je Nacionalni preiskovalni urad pred časom proti nekaterim od glavnih osumljenih v zadevi Marina vložil še kazensko ovadbo zaradi pranja denarja. Na specializiranem tožilstvu pojasnjujejo le, da poteka predkazenski postopek, zaradi interesov preiskave in varovanja osebnih podatkov več informacij ne morejo razkriti. Sojenje v zadevi Marina se še ni začelo. Po predobravnavnih narokih, na kateri skoraj nihče od obtoženih ni priznal krivde, so nekateri odvetniki predlagali izločitev dokazov. Sodnica, ki vodi postopek, je v delu ugodila njihovim predlogom, višje sodišče pa še ni odločilo o pritožbi specializiranega tožilstva na njeno odločitev. Šele po odločitvi višjega sodišča bo znano, s kakšnimi dokazi se bo začelo sojenje.

“Obtožencu sta bila vročena sklepa o priporu, ki je zoper njega odrejen tako iz razloga begosumnosti kot iz razloga ponovitvene nevarnosti, zoper katera bo lahko v zakonskem roku vložil pritožbi,” je pojasnila predsednica koprskega okrožnega sodišča Samanta Nusdorfer. Včeraj so mu vročili tudi obtožnico, zoper katero bo lahko ugovarjal.

Ni zapletal postopka

Z Racmanom je včeraj po telefonu govoril njegov odvetnik Mitja Jelenič Novak, o nadaljnjih korakih ni mogel povedati še ničesar. “Strinjal se je s predajo, zato je bil postopek tako hiter, ni kompliciral,” je besede svoje stranke povzel odvetnik. Da se je Racman želel vrniti v Slovenijo, so - brez imena in priimka - potrdili tudi na policiji.

Racmana so avgusta v Kanadi aretirali na podlagi migracijske zakonodaje. Po obvestilu kanadskih varnostnih organov o prijetju je slovenska policija obvestila ministrstvo za pravosodje, ki je po ustaljenem postopku kanadskim pravosodnim organom posredovalo vso potrebno izročitveno dokumentacijo.

Koprsko okrožno sodišče je ob sodelovanju ministrstva za pravosodje pripravilo prošnjo za začasen pripor zaradi priprave izročitvene dokumentacije, je pojasnila predsednica sodišča. V Kanadi je proti obtoženemu vzporedno tekel tudi postopek po imigracijski zakonodaji, je dodala. Z ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da je ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič septembra, na pobudo koprskega okrožnega sodišča, kanadskim pravosodnim organom posredovala prošnjo za začasni pripor iskane osebe, s sodno dokumentacijo za postopek izročitve Sloveniji.

Začasno preklicali tiralico

Kanadski pravosodni organi so se odločili, da bo bodo postopek deportacije izvedli na podlagi njihove migracijske zakonodaje. Kot je pojasnil Jamnik, Slovenija in Kanada nimata medsebojne pogodbe o izročanju, postopki bi se zato lahko zavlekli. Da bi se med deportacijo pri vstopu na ozemlje katere od evropskih držav izognili zapletom, so koprskemu sodišču predlagali, da bi začasno preklicalo tiralico in omogočilo nemoten potek deportacije, ki se je nato uspešno zaključila v sredo zvečer.

Da se Racman zadržuje v Kanadi, so policisti vedeli že precej pred njegovim avgustovskim prijetjem, niso pa imeli njegovega točnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegli njegovo aretacijo. “Enota za ciljno iskanje oseb iz slovenske policije je prek oseb v Sloveniji, za katere smo vedeli, da so z njim v stikih (poslovnih ali družinskih), večkrat iskani osebi posredovala pobudo, naj se prostovoljno vrne v Slovenijo, vendar se ni odzvala na nobeno od pobud policije,” so neuradne informacije o dogajanju pred aretacijo potrdili na policiji.

Hitro predajo na ministrstvu za pravosodje pripisujejo temu, da je šlo za deportacijo v okviru imigracijskega postopka, pa tudi dobremu sodelovanju med pristojnimi slovenskimi in kanadskimi organi. Na policiji pa poudarjajo, da je konkreten primer dokaz pomembnosti delovanja enote za ciljno iskanje oseb in njenega sodelovanja v hitri in učinkoviti izmenjavi vseh potrebnih operativnih informacij s tujimi varnostnimi organi.