Radan: Nisem morilec

LJUBLJANA > Ivan Radan je v zagovoru ob začetku glavne obravnave pojasnjeval okoliščine smrti prvega primera, ki je prišel v javnost, to je smrt 83-letnega bolnika v enoti intenzivne terapije nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana decembra 2014.

Dejal je, da so težko bolnega moškega želeli prestaviti iz intenzivne terapije v oddelek za paliativno terapijo, kjer pa osebje ni znalo rokovati z aparatom za predihavanje, na katerem je bil bolnik. Zato bi se bolnik dušil. Po njegovem mnenju bi bilo to nehumano in nedopustno. S provokacijo s kalijem pa je želel pokazati, da je premeščanje takšnega bolnika iz enote intenzivne terapije enako, kot če bi dal bolniku z visokim kalijem še malo kalija.

Kalij ni stekel v bolnika

Na dan, preden je bolnik umrl, je namreč iz laboratorija dobil izvide, ki so kazali na visoko vsebnost kalija v bolnikovi krvi, zaradi česar je vedel, da bo bolnik živel še kvečjemu nekaj ur. Osebju ob postelji bolnika je kazal, kakšni so znaki povišanega kalija. Nakar je ena od sester pripravnic verjetno zmotno vprašala, kaj bi bilo, če bi bolniku dali kalij, je danes pojasnil Radan. Ko je razmišljal, kaj bi se v resnici zgodilo, je prišel do zaključka, da verjetno nič in da ne bi noben opazil.

Zato je vzel največjo steklenico kalija, kar so vsi opazili, niso pa opazili, da je naredil obvod cevke, v kateri je tekel kalij, je dejal. Kalij je res stekel z maksimalno hitrostjo, a ne v bolnika, je zatrdil Radan. Bolnik je umrl v 15 minutah. V naslednjih dneh je vsem na oddelku razlagal, da je kalij tekel. To bi moral biti alarm za vse, ampak se to ni zgodilo, je danes dejal Radan in dodal: “Vsi so zelo ležerno vzeli to vest.”

Ivan Radan je v današnjem zagovoru dejal, da se ponavadi “mora pokriti več vrzeli, da se zgodi katastrofa”. Prva vrzel je po njegovih besedah obnašanje UKC Ljubljana, ki je pri prikrivanju svojih napak in večjih nepravilnosti njega dal za žrtev. Druga vrzel pa so kriminalisti, ki da so se mu maščevali, ker je pričal proti njim, ko naj bi šikanirali njegovo prijateljico kriminalistko na delovnem mestu.

Nato je čez nekaj dni prišel na oddelek strokovni direktor nevrološke klinike UKC David B. Vodušek, ki ga je vprašal, ali drži, da je bolniku dal kalij, nato pa mu je dejal, da do nadaljnjega ne sme več delati z bolniki. Vodušek je še isti dan o tem obvestil policijo.

Radan je opozoril, da bi takšen bolnik moral umreti v nekaj sekundah in ne desetih oziroma 15 minutah, če bi mu resnično dal takšen odmerek kalija in glede na to, kako hudo bolan je bil.

“Insinuacije, da sem z morfijem povzročil smrt, so brezvezne”

Dejal je, da je sestri prvič rekel, naj nastavi kalij ob 11. uri, a ker ni imela takrat časa, je nastavila učinkovino nekaj pred 13. uro. Danes si želi, da bi sestra dejansko nastavila kalij ob 11. uri, saj bi potem minilo dovolj časa do smrti, da ne bi mogli povezovati vzroka smrti s kalijem.

Glede vseh ostalih bolnikov, za katere Radana obtožujejo, da jih je umoril, pa je obtoženec dejal, da je bila indikacija morfija oziroma propofola v skladu z vsemi mednarodnimi smernicami. “Insinuacije, da sem z morfijem povzročil smrt, so brezvezne,” je dejal Radan.

Svoje podrobnejše mnenje glede zdravljenja teh bolnikov pa bo podal po zaslišanju avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, ki je izdelal izvedensko mnenje glede smrti bolnikov. Danes tako ni želel odgovarjati na vprašanja.

STA