Roparja naj bi odnesla 160.000 evrov
“Gospa, bodite v hiši, ne hodite ven, mi je rekel policist v civilu. Takoj sem se zaklenila in zaprla vse škure ter čakala sina,” nam je včeraj povedala Marija Debernardi iz Gažona. Včeraj v vasi ni bilo več nobenih sledov torkovega pregona dveh italijanskih roparjev. Neuradno smo izvedeli, da sta ob motorju pustila torbo s 60.000 evri, pri sebi pa sta imela še približno 100.000 evrov.
GAŽON> Podrobnosti o načrtovanju ropa, samem ropu in lovu na roparja bodo predstavili danes opoldne na novinarski konferenci. Kljub temu pa smo se dokopali do nekaj zanimivih neuradnih informacij. Italijanska mladeniča iz okolice Bergama, stara 22 in 24 let, naj bi prišla v Slovenijo že na praznični ponedeljek in se kot turista sprehajala po Luciji ter Portorožu. Med drugim naj bi si pred podvigom še enkrat ogledala tudi lucijsko banko.
Potem ko sta v torek ob 9.40 uspešno oropala banko, je več občanov poklicalo koprski OKC in povedalo o dvojici na rdečem motorju z nemško tablico, kar je zelo pripomoglo k iskanju. Bežeča roparja je kmalu opazila tudi policijska patrulja in ugotovila smer njunega pobega: čez Malijo in Šared mimo Baredov do Gažona.
Roparja naj bi se v Slovenijo pripeljala na novem (in ne starem) beemvejevem motorju (cestni enduro), ki je bil maja letos ukraden v Trstu. Na njem naj bi imela dve registrski tablici, spodaj italijansko, čez njo pa nemško, ki je bila ukradena v Nemčiji. V Lucijo naj bi prišla že dan pred podvigom.
Bogastvo v travi
Tam sta naletela na prvo policijsko blokado, voznik je ustavil motor in obrnil, sopotnik pa naj bi proti policistom spustil rafal iz škorpijona. Ena od krogel se je odbila od tal in zidu ter zadela policista v nogo. Nato naj bi z motorjem zapeljala po makadamskem kolovozu in se ustavila pred verigo, s katero je pot zaprta.
Ob motorju naj bi pustila vrečo z denarjem, policisti pa naj bi motor našli šele čez slabe pol ure, ker naj ju ne bi videli, kam sta zavila. Ves ta čas je v travi ležalo 60.000 evrov. Roparja sta se nato prebijala skozi goščavo in se zatekla v posušeno strugo potoka, ki vodi vse do podnožja šmarskih hribov. Približno sto metrov od motorja naj bi odvrgla čeladi, pred goščavo pa še brezrokavnik in rokavice.
Policijski pes naj bi pri motorju zavohal njuno sled in dobro “potegnil” za njima, vendar naj bi ga ustavilo gosto robidovje in skoraj neprehoden teren. Na kraj je medtem že prihitelo 15 specialcev, ki so se začeli prebijati skozi grmovje in robidovje. Ena skupina je kmalu opazila ubežnika in ju prijela.
Nista imela možnosti
Ker sta imela za pasom še vedno pištolo, revolver in avtomatsko pištolo škorpijon, bi bila sleherna nenadna ali nepremišljena poteza zanju lahko usodna. Očitno pa sta spoznala, da se z zamaskiranimi do zob oboroženimi specialci v črnih uniformah ne gre šaliti, in se mirno predala. Pri sebi naj bi imela še približno 100.000 evrov ukradenega denarja.
Kot so nam neuradno povedali policisti, je bil torkov lov na roparja šolski primer hitre in učinkovite akcije policije. Še posebno po informaciji, da sta streljala na policista v blokadi, so se vsi opremili z neprebojnimi jopiči, čeladami in dobili še dodaten elan.
Na terenu naj bi bilo približno 80 policistov, od komandirjev in njihovih pomočnikov do šefov kriminalistične policije, specialcev iz Ljubljane in dveh helikopterjev. Ko so se prepričali, da sta zbežala peš, so praktično povsem obkolili gozd med obema šmarskima cestama in niti noč, na katero sta roparja najverjetneje čakala, ne bi Italijanoma veliko pomagala.
Roparja sta v banki razbila steklo nad delovnim pultom s kovinskim kijem, nato pa oklofutala uslužbenca in uslužbenko. Uslužbenka naj bi kljub temu s telesom zakrila vrata trezorja, tako da sta roparja odnesla le denar s pulta in iz nočnega trezorja. V banki je bilo takrat deset strank, med njimi menda tudi mamica z otrokom v vozičku.
Roparjev niso videli
V vasi, ki je bila v torek najbolj obkoljena, včeraj ni bilo ne duha ne sluha o spektakularnem lovu na italijanska roparja. Na praznih vaških ulicah smo naleteli na nekaj domačinov, ki so v torek opazili, da se nekaj dogaja šele takrat, ko so v vas prihrumeli policisti. Povedali so nam sicer za gospo, ki naj bi roparja srečala na njivi, ko sta peš bežala mimo nje, vendar nam je gospa zatrdila, da to ni res.
Roparjev ni videla niti Marija Debernardi, ki živi v hiši ob pokopališču, kjer sta roparja opazila policijsko blokado in nekaj metrov naprej streljala na policista. “Slišim slabo, nosim aparat, in nisem slišala ničesar. Včeraj sem videla več motoristov, lahko da tudi njiju, vendar ne, da bi vedela, da sta bila to onadva,” nam je pojasnila. Da je nekaj narobe, je opazila šele, ko so v vas z lučmi in sirenami začeli prihajati policisti. “Potem me je klicala hčerka iz Kopra in povedala, kaj je bilo. In mi naročila, naj bom v hiši in naj pazim nase,” se spominja.
“Bilo je kot v vojni”
Hitro se je zaklenila v hišo, spustila vse rolete in zaprla polkna ter poslušala helikopterje. “Jezus meni, kakšno je bilo. Prišlo mi je naprej, kako je bilo v zadnji vojni, ko je bil moj sin tri dni pod tankom na Škofijah,” nam je pripovedovala. Odprla je šele sinu, ko je po prijetju roparjev lahko prišel v vas.
Strelov ni slišala niti njena soseda, ki ni hotela biti imenovana. Njen mož je hotel iti v službo, pa ga policisti niso spustili, zato se je vrnil domov. “Nekaterim se to zdi smešno, ampak jaz imam tri otroke in sem se lepo zaprla v hišo. In mi ni bilo prav nič smešno,” nam je povedala. Gažon je bil povsem blokiran od desetih dopoldne do dveh popoldne.
DANIJEL CEK
