S čezmejnim projektom dodatni koraki za zmanjšanje požarne ogroženosti Krasa
V zadnjih 30 letih je bilo na kraškem območju Slovenije in Italije več kot 3900 požarov, od tega jih je okoli tri četrtine povezanih z ljudmi, kažejo podatki, ki so jih zbrali v okviru Interreg projekta Karst Firewall 5.0. S projektom, ki je med drugim prinesel zemljevid požarne ogroženosti, nove termo kamere in senzorje, tudi osveščajo.
V zadnjih 30 letih je bilo na kraškem območju Slovenije in Italije več kot 3900 požarov.
Foto: Leo CaharijaKOPER, MIREN-KOSTANJEVICA • Četrtina požarov na kraškem območju izvira iz infrastrukture, to je železnic, cest in daljnovodov, skoraj vsak peti požar pa je posledica požiga.
Če se k temu dodajo še kmetijstvo in druge človeške dejavnosti, je jasno, da to ni naraven pojav, ampak gre za predvidljivo in ponavljajoče se tveganje, ki ga povzroča človek, je ob predstavitvi rezultatov projekta minuli teden na Cerju glede zbranih podatkov o kraških požarih povedal programer Nicola Zuccato iz italijanskega podjetja Infordata Sistemi. To je eden od šestih partnerjev milijon evrov vrednega projekta, ki je potekal od aprila 2024 in se avgusta letos zaključuje.
Ko so zbrane podatke o požarih v zadnjih 30 letih preslikali na zemljevid, so ugotovili, da se 80 odstotkov požarov leto za letom pojavlja na enakih območjih in da se 84 odstotkov požarov začne v oddaljenosti 500 metrov od cest in predvsem železnic.
Najnevarnejši čas za požare je poletje, ko je požarov sicer manj, a za njimi ostanejo ogromne požgane površine, kažejo podatki. Ti so pokazali tudi, da 97 odstotkov požarov ostane omejenih pod sto hektarji in da je torej zgodnje odkrivanje daleč najučinkovitejši vzvod. Tako so za okrepitev neposrednega spremljanja razmer na terenu v okviru projekta zasnovali tudi namenski senzor.
Rezultatov projekta, ki je tako prvič na enem mestu zbral podatke o kraških požarih v Sloveniji in Italiji, je še več. Občina Miren-Kostanjevica, ki je prav tako eden od partnerjev projekta, je med drugim nabavila termo kamere, na območju občine pa so očistili nekaj zaraslih suhih zidov.
Znano je namreč, da je eden od faktorjev preprečevanja pojavnosti in širjenja požarov urejeno okolje, je izpostavil Matteo Feruglio iz koprskega društva Pina. To je kot partner projekta poskrbelo za vključevanje civilne družbe in izvedlo več delavnic z gasilci, gozdarji in občani, skrbi pa tudi za osveščanje javnosti o pomenu zmanjševanja požarne ogroženosti Krasa ter o rezultatih projekta.