S helikopterji so reševali mnoga življenja
Dežurna posadka vojaškega helikopterja je bila aktivna tudi v zadnjih dneh minulega leta. V enem primeru je v bolnišnico prepeljala poškodovanega alpinista, v drugem pa poškodovanega smučarja.
LJUBLJANA> Vojaški helikopter je bil zaradi reševalnih akcij lani pogosto v zraku, precej prevozov pa sta opravila tudi policijska helikopterja.
V lanskem letu so morali najpogosteje na teren tolminski gorski reševalci, ki so našteli kar 91 posredovanj. Precej obremenjeni so bili tudi bovški gorski reševalci. Posredovati so morali v 46 primerih.
Za slovenskimi gorskimi reševalci je zahtevno leto, saj so posredovali v več kot 400 primerih. Zlasti v poletnih in jesenskih mesecih so se kar vrstile nesreče v gorah, pa tudi pri adrenalinskih športih. Pogosto so morali posredovati tudi helikopterji, tako vojaški kot policijski. Ti pa niso leteli le v primerih nesreč, pač pa tudi pri prevozih obolelih.
Stroški nekoliko večji
Po podatkih ministrstva za obrambo je dežurna posadka vojaškega helikopterskega bataljona v reševalnih akcijah lani posredovala 155-krat, od tega 123-krat pri reševanjih v gorah, v 32 primerih pa je nudila helikoptersko nujno medicinsko pomoč. V šestih primerih je posredovala tudi pri gašenju požarov v naravi. Prepeljala je 169 poškodovanih ali obolelih ljudi, skupno pa je naletela 216 ur. Število ur naleta je bilo lani sicer nekoliko manjše kot leto prej, so pa prepeljali enega človeka več.
V gorah, kljub mili zimi, vladajo zimske razmere. Zato naj vsi, ki se odpravljajo na gorske ture, spremljajo opozorila o razmerah v gorah. V gore naj se odpravijo le ustrezno telesno pripravljeni in opremljeni.
Kot pravijo na ministrstvu za obrambo, je sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ena od osnovnih nalog 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Za potrebe reševanja v gorah in na težko dosegljivih območjih je na vojaškem delu brniškega letališča vsak dan v vidnem delu dneva pripravljen helikopter bell 412. Opremljen je z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, pa tudi z osnovno opremo za oživljanje. Tričlanska posadka helikopterja in dežurna reševalna ekipa sta v 15 minutah pripravljeni za polet.
Skupen strošek sodelovanja vojaškega helikopterja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči v lanskem letu znaša 615.420 evrov, kar je za 22.000 evrov več kot leto prej. Sicer pa ura reševanja s helikopterjem bell 412 znaša 2630 evrov (brez DDV).
Cena ure reševanja z vojaškim helikopterjem: 2630 evrov (brez DDV). Cena ure naleta policijskega helikopterja: 2578,11 evra (brez DDV).
Prepeljali tudi 25 dojenčkov
Pogosto sta bila v zraku tudi policijska helikopterja. Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da so za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči prepeljali 275 ljudi, in sicer 172 bolnikov in 103 poškodovance. Skupno so naleteli 301,45 ure. Za sekundarne prevoze (dojenčki v inkubatorjih in oboleli) so naleteli 68,45 ure, prepeljali pa so 25 dojenčkov v inkubatorjih in 18 obolelih oseb.
Za potrebe gorske reševalne službe so opravili 19 reševanj in naleteli 25,5 ure. Cena ure naleta s helikopterji AB-212/412 ali A-109 E, s katerimi opravljajo te prevoze, je do konca lanskega maja znašala 1303,56 evra, od 1. junija dalje pa 2578,11 evra (brez davka na dodano vrednost).
SILVA KRIŽMAN
