S priznanjem do krajšega postopka

Kronika
, posodobljeno:

Danes bo začel veljati nov Kazenski zakonik (KZ), uporabljati pa se bo začel tudi nov Zakon o kazenskem postopku (ZKP).

Fotografija je simbolična
Fotografija je simbolična

LJUBLJANA> Bistvena novost, ki jo prinaša noveliran ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave), kar bo omogočalo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave.

Osnovni namen t. i. predobravnavnega naroka je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne; če jo bo, bo sodišče izvedlo le narok za izrek kazenske sankcije.

Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde; državni tožilec in obdolženec, ki bo v takem primeru obvezno moral imeti zagovornika, se po novem lahko dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo.

Med pomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša nov KZ, so ukrepi za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete. Kot gospodarska kazniva dejanja bodo poslej obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil ali med koruptivna dejanja na področjih, ki po naravi niso gospodarska oziroma pridobitna. Tudi oškodovanje javnih sredstev je po novem definirano kot posebno kaznivo dejanje.

Konec maja pa se bo začel uporabljati tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je začel veljati že konec lanskega leta. PV