S priznanji krivde do popustov pri kaznih
Od lanskega maja, ko je začela veljati novela zakona o kazenskem postopku, se precej obtoženih odloča, da se bodo pokesali in priznali krivdo za očitana kazniva dejanja. Po prvih ocenah se je lani za to odločila dobra tretjina obtoženih.
LJUBLJANA> S tem pa so se ti sodni postopki skrajšali, kar prinaša tudi manjše stroške.
Obtoženim, ki priznajo krivdo, tožilstvo v zameno ponudi nižjo kazen. Odgovora na vprašanje, koliko je v takšnih primerih nižja kazen, nismo dobili. V Italiji, denimo, velja, da je kazen ob priznanju krivde nižja za približno tretjino. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je lani oktobra izdal splošno navodilo o pogajanjih ter o predlaganju sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi. Izhodišče za višino predlagane kazni mora biti v skladu s kaznimi, ki jih sodišča izrekajo ter objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami kaznivega dejanja. Če je obtoženi povratnik, seveda ne more pričakovati takšnega popusta kot nekdo, ki je na drugo stran zakona stopil prvič.
Predlagana kazen pa ne bi smela biti manjša od dveh tretjin kazni, ki bi jo v podobnem primeru izreklo sodišče, kar pomeni, da bi lahko bila za tretjino nižja. Po navodilih generalnega državnega tožilca lahko tožilec izjemoma predlaga polovico nižjo kazen, pri čemer pa mora skrbno preučiti vse okoliščine in posledice, ki bi jih lahko imela sklenitev sporazuma. Pri tem mora upoštevati načelo sorazmernosti.
Maja lani je začela veljati novela zakona o kazenskem postopku, ki je med drugim uvedla predobravnavni narok. Gre za obravnavo pred začetkom sojenja, na kateri se lahko obtoženi izreče o svoji krivdi, obramba, tožilstvo in sodišče pa se lahko pripravijo na glavno obravnavo. Obramba in tožilstvo predlagata dokaze, ki jih bodo izvajali na glavni obravnavi, odvetniki pa lahko predlagajo tudi izločitev domnevno spornih dokazov. Dogovorijo se tudi o tem, ali bo obtoženim sodil posameznik ali senat s sodniki porotniki. Novela omogoča tudi možnost sporazuma o priznanju krivde obtoženega.
Na vrhovnem državnem tožilstvu ugotavljajo, da do takšnih dogovorov prihaja razmeroma pogosto. “Podatki za lansko leto za območje celotne Slovenije kažejo, da je do pogajanj prišlo s 166 obdolženci, od teh se jih je 140 končalo s sporazumom o priznanju krivde. Izjavo o priznanju krivde so dale 1203 osebe,” je pojasnila Marjetka Raušl Lesjak, svetovalka za odnose z javnostmi na vrhovnem državnem tožilstvu.
Nad pričakovanji
Na vrhovnem sodišču podatkov o tem, koliko sodnih postopkov se konča s priznanjem krivde, ne vodijo sistematično oziroma jih ne analizirajo. “Novo orodje ocenjujemo kot odlično. Rezultati so nad pričakovanji, zlasti zato, ker se uporabljajo tudi v zadevah gospodarskega kriminala, kar je sicer običajna praksa na primer v Nemčiji,” je povzel ugotovitve vrhovnega sodišča Gregor Strojin.
Podobno ugotavljajo tudi na vrhovnem tožilstvu. “Prvo leto uporabe tega instituta, ki daje kvaliteten procesni okvir tako za pogajanja kot za pripravo na glavno obravnavo, kaže, da se je izjemno dobro prijel,” je povedala Marjetka Raušl Lesjak.
Novo orodje pozitivno ocenjujejo tudi odvetniki. “Ta institut je v praski zaživel zelo hitro in v velikem obsegu. To je bilo nujno, saj smo ga v Sloveniji sprejeli z veliko zamudo,” ocenjuje ajdovski odvetnik Bruno Krivec. Dodaja, da se včasih zdi, da je obtoženec v podrejenem položaju. Po njegovem mnenju bi morala sodišča ob priznanju krivde večkrat prisoditi milejše kazni, kot jih predlaga tožilstvo. Po njegovi oceni sodišča prevečkrat sledijo predlogom tožilstva.
Odvetnik Franc Rojko iz odvetniške pisarne Matoz in Rojko je nekoliko presenečen nad tem, da se je nova ureditev tako hitro prijela. “Načeloma se mi zdi to pozitivna pridobitev, nimam pomislekov in ne vidim težav. Ko so dokazi v spisu trdni in se v kazenskem postopku ne da kaj narediti, se mi zdi to primerna rešitev,” meni odvetnik Rojko.
Težave pri večjih procesih?
Bolj kritičen je odvetnik Branko Gvozdić, ki je na kranjskem sodišču zagovarjal tudi enega od obtoženih trgovanja s prepovedanimi drogami v zadevi Očistimo Slovenijo. “Ideja je dobra,” pravi, a hkrati opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo predvsem pri “trgovanju” s tožilstvom in pri velikih sodnih procesih, z večjim številom obtoženih. Obtoženi najprej priznajo krivdo in po pravnomočni sodbi jih tožilstvo in sodišče povabita na sojenje kot pričo v postopku proti drugim obtoženim, na katerem pa mora kot priča govoriti resnico. Sporno se mu zdi tudi to, da lahko obtoženi prizna samo vse očitke v “paketu”, torej vse očitke iz obtožbe.
Obtoženi so lahko tudi pred uveljavitvijo zadnje novele zakona o kazenskem postopku priznali krivdo, a je moralo sodišče do konca speljati dokazni postopek. Tudi po novem pa morajo sodniki preveriti, če je priznanje krivde podprto z dokazi v sodnem spisu.
S priznanjem krivde je pred kratkim javnost presenetila nekdanja prva dama velenjskega Vegrada Hilda Tovšak. S priznanjem si je zagotovila nekoliko nižjo kazen - sodišče jo je zaradi zlorabe položaja obsodilo na dve leti zapora. S tožilstvom pa se pogaja tudi v primeru Rimske terme, kjer naj bi prišlo do zlorabe evropskih sredstev. Na primorskih sodiščih obtoženci priznavajo krivdo v različnih primerih - od trgovine s prepovedanimi drogami do ropov in tatvin. Pred kratkim je, denimo, sporazum o priznanju krivde s tožilstvom sklenil gradbenik, ki je bil obtožen davčne zatajitve.
SIJAN PRETNAR