Sanaderju so pripor podaljšali za dva meseca
Zagrebško sodišče je danes za 60 dni podaljšalo pripor nekdanjemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, potem ko je ta že prestal tri mesece v zagrebškem preiskovalnem zaporu po izročitvi iz Avstrije 18. julija. Sodnik je zavrnil zahtevo obramben po 12,4 milijona kun (1,6 milijona evrov) varščine.
ZAGREB> Preiskovalni sodnik Krešimir Devčić je pripor Sanaderju podaljšal zaradi nevarnosti pobega. Tudi hrvaško ustavno sodišče je minuli četrtek zavrnilo Sanaderjevo ustavno pritožbo glede pripora. Obenem so poudarili, da mora sodišče vsakič oceniti, ali še obstaja nevarnost, da bi nekdanji premier znova pobegnil.
Njegovi odvetniki so trdili, da ni več razlogov za Sanaderjev pripor in so predlagali izpustitev. Obenem so ponudili najvišjo varščino, ki je bila doslej ponujena na hrvaških sodiščih. Znesek so ponudili Sanaderjeva soproga Mirjana in trije njegovi prijatelji, ki so bili pripravljeni zastaviti svoje hiše in stanovanja. Med njimi so predsednik sabora Luka Bebić ter poslanca HDZ Jerko Rošin in Mario Zubović.
Sanader je begosumen
Tožilstvo je predlagalo podaljšanje pripora zaradi nevarnosti pobega, saj so Sanaderja prijeli 10. decembra lani v Avstriji. Dan pred tem je Sanader zapustil Hrvaško, medtem ko je sodišče za njega zahtevalo pripor, sabor pa mu je odvzel poslansko imuniteto zaradi preiskave v primeru Fimi-Media.
Sanader je v priporu v Remetincu kot prvoosumljenec v preiskavi v aferi Fimi-Media, v kateri ga bremenijo sodelovanja z nekdanjim šefom hrvaške carine Mladenom Barišićem in ostalimi osumljenci ter za zlorabo položaja in pooblastil. Osumljenci naj bi iz javnih podjetij in ministrstvih prek oglaševalskega podjetja Fimi-media črpali denar, ki naj bi končal v črnih skladih HDZ in v žepih zasebnikov. Preiskovalci sumijo, da so na ta način izčrpali več kot 13,5 milijona evrov, 3,75 milijona evrov pa naj bi Sanader zadržal zase.
Prejemanje provizije in vojno dobičkarstvo
Sicer pa se bo 28. oktobra začelo prvo sojenje proti Sanaderju zaradi suma prejemanja približno pol milijona evrov nezakonite provizije od celovške banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja.
Tožilstvo Sanaderja bremeni, da je kot tedanji pomočnik zunanjega ministra od koroške banke prejel omenjeni denar za posredovanje pri posojilu v višini 20 milijonov evrov za hrvaško diplomacijo v letih 1994-1995. Obtožen je tudi vojnega dobičkarstva, saj je bila Hrvaška takrat v vojni.
Sanader je večkrat ponovil, da se ne počuti odgovornega glede obtožnic Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok).
Obtožen je tudi prejemanja podkupnine
Obtožnica v primeru Hypo banke je prva, ki jo je protikorupcijski urad vložil proti nekdanjemu premieru. Sledila je obtožnica zaradi sprejema podkupnine od madžarskega energetskega giganta Mol za prevzem upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. Preiskovalci Sanaderja sumijo korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil še v štirih primerih.
Kako je Sanader zaslužil svoj prvi milijon
Sanaderju pa grozi še ena obtožnica zaradi vojnega dobičkarstva, ker je sredi vojne na Hrvaškem, v začetku 90. let prejšnjega stoletja, kupoval dolgove splitske družbe Dalmacijavino, nato pa je prek podjetij v BiH poceni nabavljal električno energijo od bosanskohercegovskega elektrogospodarstva in jo prodajal hrvaškem elektrogospodarstvu (Hep), danes poroča časnik Jutarnji list. Dodaja, da je Sanader na ta način zaslužil svoj "prvi milijon".
Ključna priča protikorupcijskega urada v tem primeru je splitski gostinec Željko Bilić, ki naj bi Sanaderju posodil 100.000 takratnih nemških mark, da bi začel omenjeni posel. Bilić trdi, da so mu Sanader in njegovi takratni partnerji po treh mesecih vrnili 106.000 mark.
Nekdanji premier je pogosto trdil, da je svoje premoženje zaslužil med svojo podjetniško kariero v Avstriji konec 80. let in ne potem, ko se je povzpel na visoke politične položaje v državi.
STA