Škoda letos presega že 436 milijonov evrov

LJUBLJANA > Zadnja velika zgodba na področju gospodarske kriminalitete, povezana z opremljanjem šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (Teš 6), čaka svoje nadaljevanje na specializiranem državnem tožilstvu, z enim od ovadenih, nekdanjim prvim možem Teš Urošem Rotnikom, pa se razpleta tudi na finančni upravi. Tam namreč preverjajo odstopanje med njegovimi prihodki in odhodki, zaradi česar naj bi mu grozilo plačilo dveh milijonov evrov davka.

Po ugotovitvah kriminalistov naj bi sicer med opremljanjem Teš v neznano “poniknilo” dobrih 284 milijonov evrov. V ovadbi, ki so jo spisali nedavno, se je znašlo deset imen: osem iz Slovenije (med temi tudi Rotnik) in dve iz tujine. Med preiskavo, ki je bila ena najobsežnejših po letu 2010, so kriminalisti pregledali več kot tisoč listin v skupnem obsegu več kot 30.000 strani. Zdaj je na potezi specializirano tožilstvo, ki bo verjetno zahtevalo sodno preiskavo.

Pravice delavcev na udaru

Do zdaj so bila prednostna področja dela pri gospodarski kriminaliteti usmerjena v bančni sektor, kriminaliteto, ki ogroža državne in evropske interese, organizirane oblike korupcijske kriminalitete in izvajanje finančnih preiskav, povezanih s pridobivanjem protipravne premoženjske koristi. Ali se bodo prednostne naloge po zamenjavi na vrhu policije kaj spremenile, je v tem trenutku še prezgodaj napovedati. Dejstvo pa je, da je gospodarskih kaznivih dejanj, ki jih obravnava policija, vse več. Mnoga so zahtevna in terjajo tudi mednarodno sodelovanje.

Škodo, nastalo z gospodarsko kriminaliteto v devetih mesecih letos, policija ocenjuje na 436,4 milijona evrov. Preiskanost gospodarske kriminalitete, kot navaja policija, presega 91 odstotkov. Skupno so obravnavali 15.206 gospodarskih kaznivih dejanj. Najbolj se je povečalo število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet ter zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Največji delež premoženjske škode, 86,7 odstotka, pa predstavljajo kazniva dejanja zoper gospodarstvo.

Obravnavali in s kazensko ovadbo tudi končali so 66 primerov korupcijske kriminalitete, za šest odstotkov več kot lani. Tako v gospodarskem kot v javnem sektorju so odkrili veliko primerov korupcijskih ravnanj, pri katerih je značilen prodor organiziranih oblik korupcijskih praks na različna področja. Največja korupcijska tveganja so zaznali v bančnem sistemu, pa tudi v zdravstvu, vključno s farmacevtskimi omrežji, energetiki, v gospodarskih družbah s kapitalskimi naložbami države ter pri načrtnem neupravičenem izrabljanju evropskega denarja iz strukturnih in kohezijskih skladov.

V sklepni fazi je obsežna preiskava, ki se je nanašala na nepravilnosti v avtošolah in domnevno ponarejena potrdila o opravljenih vozniških izpitih. Letos so vložili 152 kazenskih ovadb zoper osumljene, ki so na upravnih enotah uporabili lažna potrdila za izdajo vozniških dovoljenj. Zoper uradnico agencije za varnost prometa so vložili ovadbo za 24 kaznivih dejanj. Skupno so sicer na pristojna tožilstva vložili ovadbe za 1421 kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Ovadili so 180 osumljencev, med njimi tudi tri uradnike iz agencije. Policija trenutno preverja še 1511 spornih potrdil o varnih vožnjah.

Predlagali začasno zavarovanje za 103 milijone evrov

Največjo pozornost policija namenja področju poslovne kriminalitete, ki je tudi najobsežnejše. Izstopajo kazniva dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev. Policija jih je v devetih mesecih letos obravnavala 5372, kar je za 116 odstotkov več kot lani.

Izvedli so tudi 165 finančnih preiskav, v katerih so obravnavali 315 fizičnih in 108 pravnih oseb. V teh preiskavah so skupno ugotovili za več kot 162 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi in na pristojna tožilstva dali 89 pobud za začasno zavarovanje nekaj več kot 103 milijonov evrov premoženja. V teh pobudah se je znašlo 124 fizičnih in 59 pravnih oseb. V ostalih primerih pa ni bilo pogojev za predloge za zavarovanje premoženja.

SILVA KRIŽMAN