Skrbeli so jih preveliki naložbeni apetiti

KOPER> Nekdanjemu prvemu možu Luke Koper Robertu Časarju in članom nekdanje uprave Marjanu Babiču, Aldu Babiču in Borisu Marziju (bil je delavski direktor) koprsko tožilstvo očita, da so zlorabili položaj in zaupanje s tem, ko za dokapitalizacijo hčerinskih družb Railport Arad in Trade Trans Terminal niso pridobili soglasja nadzornega sveta. Mojca Černe Pucer, takratna izvršna direktorica za ekonomiko in finance, je na nadaljevanju sojenja pojasnila, da je Luka februarja 2009 najprej izvedla dokapitalizacijo družbe Railport Arad v višini 1,5 milijona evrov, da je bil sprejet tudi sklep uprave o dokapitalizaciji družbe Trade Trans Terminal, ki pa je niso izvedli. V podjetje so 12. junija 2009 prišli kriminalisti, sodišče pa je izdalo začasno odredbo in ustavilo nakazilo.

Veliki apetiti

Mojca Černe Pucer je potrdila, da je junija 2009 Marjana Babiča v elektronskem sporočilu opozorila na nejasnost računovodskih izkazov podjetja Railport Arad, iz katerih ni bilo mogoče razbrati dokapitalizacije Luke Koper, ki je bila izvedena februarja 2009. Denar naj bi Railport po njenem vedenju porabil za obsežne investicije, potrebne za vzpostavitev terminala. Babiča je opozarjala tudi na likvidnostne težave Luke Koper. Do 20. junija tistega leta je bil primanjkljaj visok 2,5 milijona evrov, do konca omenjenega meseca pa bi znašal že šest milijonov. “To je bilo obdobje velikih izzivov, v Luki je bilo premalo finančne moči za vse investicije. Če bi hoteli poplačati vse dobavitelje, bi se uresničile omenjene napovedi,” je pojasnila na sodišču.

Dodala je, da sklepov nad-zornega sveta niso videli, spomni pa se, da so bila tolmačenja o potrebnosti soglasja nadzornega sveta precej različna. “Rajši imam kakšno mnenje več, ko imam opravka z denarjem,” je odgovarjala na vprašanja, zakaj se je obrnila na pravno službo. Pravnik Boris Jerman ji je v pisnem mnenju pojasnil, da je za dokapitalizacijo potrebno soglasje nadzornega sveta. Pojasnila je še, da je njihovo službo skrbela likvidnostna situacija, zato so na to, da ima Luka prevelike investicijske apetite, opozarjali tudi druge.

Opozarjala je na likvidnostne težave

Na vprašanje Časarjevega zagovornika Daniela Planinšča, ali je bila Luka Koper kapitalsko neustrezna, pa je odgovorila, da temu ni bilo tako, prav tako delavci niso ostali brez plač. Na odvetnikovo vprašanje, ali so spremljali, kam gre denar in ali bi lahko pristal na Kajmanskih otokih, je odgovorila, da ni nikoli pomislila, da bi denar lahko šel kam drugam.

Na vztrajanje, zakaj je zaprosila za pravno mnenje o potrebnosti soglasja nadzornega sveta, je odgovorila, da so bile vzrok za to likvidnostne težave in dolgo obdobje od sprejetja sklepa uprave do izvršitve dokapitalizacije. Sodnica je prebrala tudi elektronsko dopisovanje med direktorico in vodjo finančne službe, iz katere je vel dvom o racionalnosti določenih investicij. Na vprašanje odvetnikov, ali so z iskanjem pravnega mnenja iskali tudi možnost ustavitve sporne transakcije, je odgovorila: “Lahko bi temu rekli tudi tako.”

“Kdaj je bil največji pretovor v zgodovini Luke Koper?“ pa je Mojco Černe Pucer vprašal Časar. “Mislim, da v letih 2008 in 2009,” mu je odgovorila. Zastavil ji je še nekaj podobnih vprašanj, s katerimi je poskušal dokazati, da Luka ni bila v slabem položaju. Podobna vprašanja je imel tudi Marjan Babič, ki ga je zanimalo, ali je Luka v tistem obdobju dobila posojila evropske banke za razvoj. Tudi njegovemu vprašanju je pritrdila.

Brez zelene luči nadzornikov

Sodišče je zaslišalo tudi nekdanje nadzornike Luke Koper. Olga Franca je pojasnila, da je imela več pripomb glede pomanjkljivega gradiva, ki so ga dobivali nadzorniki. “Predlagali smo, da bi na eni od sej obravnavali investicije, a je ni bilo. Dobili smo le neko brošuro s kratkimi informacijami,” je povedala. Glede dokapitalizacij romunskih družb pa je potrdila, da jih nadzorniki niso odobrili. “Po statutu bi morali dokapitalizacije obravnavati na sejah nadzornega sveta,” je dodala. Dokapitalizacijo naj bi obravnavali šele na seji sredi junija 2009.

Potrdila je, da so na seji januarja 2009 obravnavali poslovni načrt za leto 2009 in da so potrdili le nekatere naložbe, med katerimi pa ni bilo tistih v Romuniji. Sojenje se nadaljuje.

SIJAN PRETNAR