Skupaj bi reševali na morju

Kronika
, posodobljeno:

Če bo Evropska unija prisluhnila njihovim željam, bi lahko kmalu zaživela enota italijanskih, slovenskih in hrvaških gasilcev za posredovanje na Jadranskem morju. “Nesreče in požari na morju so tako redki, da bi vsaka država težko upravičila stroške lastne enote. Je pa prometa na morju vse več in zato moramo biti pripravljeni,” je povedal direktor koprske gasilske brigade Vilij Bržan.

Zadnja, nam najbližja nesreča na morju, je bila goreča turška ladja, ki je leta 2008 zagorela 
pred Rovinjem, onesnaženje z nje pa bi lahko doseglo tudi naše vode.
Zadnja, nam najbližja nesreča na morju, je bila goreča turška ladja, ki je leta 2008 zagorela pred Rovinjem, onesnaženje z nje pa bi lahko doseglo tudi naše vode.Glas Istre

TRST > Sredi Tržaškega zaliva gori ladja, proti njej pa s plovili in helikopterjem hitijo specializirane in izurjene gasilske ekipe Hrvaške, Slovenije in Italije. Za uresničitev takšnega scenarija so tržaški, koprski in rovinjski gasilci pred dnevi storili prvi korak in v Trstu organizirali mednarodni seminar na to temo. Seminarju bo sledila prijava na razpis za financiranje opremljanja in urjenja mednarodne reševalne enote.

Redko se zgodi, ko pa se, je hudo

“Bistvo celotne zgodbe je, da se požari na ladjah pojavljajo zelo redko, zato bi bil strošek take enote za eno samo državo prevelik,” pojasnjuje direktor koprske gasilske brigada Vilij Bržan. “Pri nas smo imeli velik požar na ladji Atlantic Start leta 2001 v izolski ladjedelnici, prej pa daljnega leta 1963 na nizozemski ladji v koprskem pristanišču.”

Kako se spreminja vloga gasilcev, nazorno kaže prav požar pred 52 leti, ko so notranjost goreče ladje pogasili rudarski reševalci in ne za to takrat neusposobljeni gasilci. Usposobljenost gasilcev se je pokazala tudi leta 2001, ko so v izolsko ladjedelnico hiteli gasilci vse od Nove Gorice do Sečovelj, “Tiste štiri dni je gasilo 250 gasilcev iz vseh koncev Primorske. Danes ima samo naša brigada 65 povsem opremljenih operativcev, tri istrske občine pa še 200 prostovoljcev, ki so opremljeni in usposobljeni za take naloge,” pravi Bržan.

Dve enoti že gasita

“Ampak vse to obvladujemo na trdih tleh. Lahko pa bi se taka enota tudi vkrcala na plovilo in se odpravila gasit na morje,” nadaljuje Bržan. Prav zaradi tega so v deželni upravi Furlanije Julijske krajine in njihovi regijski gasilski direkciji v Trstu predlagali, da bi poskušali ustanoviti in izuriti mednarodno gasilsko ekipo za posredovanje na morju.

Tržačani so k sodelovanju pritegnili Koprčane in Rovinjčane ter pred dnevi v Trstu pripravili prvi skupen posvet. Srečanje je prvi korak v projektu, drugi pa je sama prijava na evropski razpis. Na srečanju so spoznali tudi dva modela mednarodnega gasilskega sodelovanja na morju, ki bi ju lahko vpeljali tudi pri nas. Prvega vodijo Finci in so vanjo vključene tudi enote baltskih držav, v drugega pa so vključene gasilske enote iz Velike Britanije, Francije, Belgije in Nizozemske.

Nova vsebina v Sežani?

“Treba bi bilo nakupiti posebno opremo, morali bi določiti protokol aktiviranja helikopterja, izuriti gasilce in seveda redno izvajati vaje. Če gasilci ne vadijo, potem celotna zadeva zvodeni,” pravi Bržan. Vodilni partner v projektu je deželna gasilska direkcija v Trstu, iz Slovenije bi v njem sodelovala koprska gasilska brigada, iz Hrvaške pa poleg rovinjskih gasilcev verjetno še kakšna druga enota.

Glede na to, da je najbližji simulator požara na ladji v bližini Rima, je Bržan predlagal, da bi v okviru projekta prijavili tudi nakup takega simulatorja in ga, če bi na razpisu uspeli, postavili v Sežani. “Tržačanom in številnim drugim gasilcem iz Italije tako ne bi bilo treba več v Rim, Sežana pa je blizu tudi Istri,” utemeljuje svoj predlog Bržan. Pri Rimu so se lani usposabljali trije koprski gasilci, letos jih bo šlo tja šest.

DANIJEL CEK