Slovenija letno beleži tri kazniva dejanja trgovanja z ljudmi
Slovenija šele v zadnjih desetih letih bolj organizirano deluje na področju boja proti trgovini z ljudmi. Na leto sicer zabeležimo povprečno tri kazniva dejanja s tega področja, sam pojav pa je veliko širši in težje merljiv, je povedal Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.
SLOVENIJA>V Sloveniji se s področjem boja proti trgovini z ljudmi sicer ukvarja medresorska delovna skupina, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in vsa relevantna ministrstva. Čurin je ob tem izpostavil najvidnejše rezultate desetletnega delovanja skupine, kot je sprememba kazenskega zakonika leta 2004 in s tem uvedba posebnega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, vzpostavitev sistem sodelovanja nevladnih organizacij pri konkretni pomoči žrtvam trgovine z ljudmi ter uvedba specializacije na vrhovnem državnem tožilstvu glede pregona kaznivih dejanj s tega področja.
Razpravo z naslovom 10 let boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji je ob 18. oktobru, evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi pripravila medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Ta dan države Evropske unije obeležujejo že petič.
Kot je poudaril Čurin, so se v zadnjih letih na področju trgovanja z belim blagom pojavile spremembe. Klasičnim primerom trgovanja z ljudmi z namenom spolne zlorabe oziroma prostitucije so se pridružile novejše oblike delovnega izkoriščanja. Med temi je posebej izpostavil trgovanje otrok za namene izvajanja manjši kaznivih dejanj ter trgovanje z ljudmi za namene trgovanja s človeškimi organi.
Prav tako je po besedah Čurina uspešnost odkrivanja in pregona kaznivih dejanj pogojena tudi z učinkovitostjo ukrepov, ki so usmerjenji na sekundarno kriminaliteto, ki spremlja trgovanje z ljudmi. Kot take je izpostavil pranje denarja, korupcijo in spremljanje finančnih tokov osumljenih.
Savica Pureber, vrhovna državna tožilka, je ob tem dejala, da je trgovina z ljudmi pravzaprav trgovina z delom, torej vsem, kar lahko človek ponudi. To so največkrat intelektualne, fizične ali spolne storitve, je poudarila. Ob tem je tudi izpostavila, da se koncept trgovine z ljudmi spreminja. Žrtve namreč niso več zaprte oziroma popolnoma odrezane od sveta, večina tudi dobi manjši delež zasluženega denarja, ki ga pošilja domov. Po njenih besedah jih je prav zato veliko težje odkriti in prepoznati kot žrtve.
STA