Slovenija najslabša po številu smrtnih žrtev na cestah

Kronika
, posodobljeno:

Po številu smrtnih žrtev na naših cestah smo med članicami Evropske unije lani pristali na šestem, najslabšem mestu, po naraščanju števila mrtvih pa celo na prvem. Na Agenciji za varnost prometa mirijo, da se v petletnem obdobju delež najhujših nesreč vendarle zmanjšuje, na Zavodu varna pot pa menijo, da bi morala ugotovitev strezniti odgovorne.

Slovenija najslabša po številu smrtnih žrtev na cestah
STA

SLOVENIJA > Evropska komisija je namreč prejšnji teden objavila rezultate ocenjevanja varnosti na cestah 27 držav članic, po katerem se je v primerjavi z zadnjim predkovindim letom (2019) v Sloveniji lani najbolj povečalo število žrtev nesreč. Leta 2019 je na naših cestah umrlo 49 ljudi na milijon prebivalcev, leta 2020 se je črna številka zmanjšala na 38, lani pa spet narasla na 54. Več ljudi na milijon prebivalcev je lani umrlo le na cestah na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji.

Čeprav so bile leta 2020 evropske ceste zaradi epidemičnih omejitev izrazito prazne in se torej niti ni moglo pripetiti toliko nesreč, pa je raziskava pokazala na dejstvo, da smo se na slovenskih cestah najbolj in najhitreje vrnili v stare, krvave čase. V primerjavi z letom 2020 se je število žrtev pri nas lani povečalo za kar 43 odstotkov, na Hrvaškem, denimo, le za 23 odstotkov, v Bolgariji za 21 odstotkov, v Italiji in na Madžarskem pa za 18 odstotkov.

Da število najhujših nesreč na naših cestah kljub tej številki vseeno pada, mirijo na Agenciji za varnost prometa. So pa na agenciji opozorili na psihosocialne posledice epidemije in poudarili, da je bilo po ponovnem povečanju prometa pričakovati poslabšanje varnosti.

Bolj zaskrbljen je Robert Štaba iz Zavoda varna pot, ki pravi, da bi morali odgovorni sprejeti evropsko analizo kot opozorilo in dar za ohranitev življenj na cestah. Po podobni oceni za obdobje 2001-2007 sta takratna notranja ministrica in prometni minister sprejela ukrepe, ki so potem delovali, še pravi Štaba.

Dodaja, da odgovorni za varnost v prometu na konferencah, kongresih in posvetih slišijo številne primere dobre prakse, ko se odločajo, pa se odločijo drugače. Po njegovem mnenju bi morali za uresničitev programa varnosti v prometu postaviti tudi odgovornost, ne pa, da je vseeno, če je program uresničen ali ne.