Slovenska policija v Trstu, italijanska v Kopru
Če boste v prihodnjih mesecih sredi Kopra zagledali italijanske orožnike, kako vklepajo človeka, nikar ne razglašajte, da gre za meddržavni incident. In obratno: Tržačani lahko po novem tudi sredi Trsta srečajo slovenske policiste v akciji. Pred dnevi je začel veljati sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo, ki to omogoča in dovoljuje.
KOPER, TRST> Prvi dogodek, ki je sporazum prelil v prakso, se je zgodil 12. avgusta, ko so tržaški orožniki ob dveh ponoči sredi Trsta začeli slediti vozniku v luksuzni limuzini peugeot 508. Ta se seveda ni zmenil za njihove želje, da bi ustavil, in je raje pospešil proti slovenski meji, proti Škofijam. Ko so orožniki ugotovili, da ga do meje ne bodo ujeli, so to sporočili operativcem v tržaškem centru, ti so informacijo posredovali v Koper, patrulja orožnikov pa je medtem že švignila za ubežnikom na slovensko stran.
Z lučjo in v službenem avtu so pobeglemu vozniku v peugeotu sledili vse do Bivja, kjer se je ubežnik odločil, da bo zavil na avtocesto proti Kozini. Očitno pa je pri tem precenil svoje sposobnosti in zmogljivosti Peugeotove limuzine ter v dolgem desnem ovinku končal v odbojni ograji.
Sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju je bil napisan že leta 2007, parlament v Rimu pa ga je ratificiral šele letos spomladi. Podoben sporazum z Avstrijo in Madžarsko izvajajo že nekaj let, sporazum z Italijo pa velja od 18. julija. Odtlej so italijanski organi dvakrat zasledovali v Sloveniji, naši pa v Italiji še ne.
Bežala z vzrokom
Štiri minute po prvem obvestilu, da bodo pobeglemu avtu najverjetneje sledili čez mejo, so tržaški orožniki sporočili, da so našli pobegli avto razbit na Bivju, v njem pa sovoznika, 27-letnega Moldavca z bivališčem v Gorici. Voznik, domnevno ukrajinski državljan, jo je medtem pobrisal čez ograje in avtocesto ter se izgubil pod srminskim hribom. Po prijetju so odkrili, da je bil avto ukraden sredi aprila iz avtosalona v kraju Aosta, nanj pa so namestili ukradene tablice.
Drugi čezmejni lov pa se je zgodil 30. avgusta ob 22.16. Miljski orožniki so na Pesku kontrolirali vozila, ki so prihajala iz Slovenije, in ustavljali voznika v audiju s sežanskim grbom. Ko jih je ta zagledal, je naglo obrnil in zbežal v Slovenijo. Orožnika sta skočila v avto in se pognala za njim čez mejni prehod Krvavi Potok.
Razbil svoj avto
Lov ni trajal dolgo, saj je voznik zaradi prehitre vožnje pri odcepu za Mihele zletel s ceste, nato pa pobegnil peš. Na kraj so v nekaj trenutkih prišli še slovenski policisti, ki so voznika, sicer mladeniča s Kozine, prijeli, vendar niso ugotovili, zakaj je sploh bežal pred Italijani. Avto je bil njegov, v avtu ali pri sebi pa ni imel nobene prepovedane snovi.
Prehajanje čez mejo policijam ene in druge države brez posebnega dovoljenja omogoča sporazum med Slovenijo in Italijo o čezmejnem policijskem sodelovanju. Sporazum je sicer obsežen in ureja ter usklajuje predvsem delovanje obeh kriminalističnih policij, dva člena v sporazumu pa govorita tudi o čezmejnem zasledovanju.
Slovenski policisti v Italiji in italijanski v Sloveniji lahko ubežnika le ustavijo in ujamejo. Predati ga morajo kolegom države, v kateri so. Če bi, denimo, slovenski policisti roparja lucijske banke ujeli v Italiji, bi ju morali izročiti italijanskim organom, čeprav bi bilo jasno, da sta rop izvršila onadva.
Čez mejo le označena vozila
Varnostni organi ene ali druge države lahko čez mejo zasledujejo le storilce kaznivih dejanj ali voznike, ki bežijo pred policijo. Policisti (na italijanski strani še finančni stražniki in orožniki) v sosednji državi lahko nosijo orožje, smejo pa ga uporabiti le v silobranu. Čez mejo lahko zasledujejo le v službenih, jasno označenih vozilih. Med taka sodijo tudi civilna vozila z modro lučjo. Pred vsakim čezmejnim zasledovanjem mora patrulja to sporočiti svojemu komunikacijskemu centru, od tam pa informacijo posredujejo centru v sosednji državi. Pravzaprav se operativci iz obeh centrov pogovarjajo, še preden policija prestopi državno mejo. Sporazum namreč določa, da je dovoljeno zasledovanje čez mejo le takrat, ko v sosednji državi na določenem kraju nimajo v bližini nobene patrulje.
Najprej prosijo pomoč
Beg iz Trsta, ki se je končal na Bivju, bi se lahko končal že na Škofijah, če bi bila takrat tam patrulja naše policije. Ker je ni bilo, so Italijani sami zasledovali ubežnika do Bivja. V teoriji je možno tudi to, da operativni center ene države patrulji sosednje države ne dovoli pregona čez mejo, vendar bo to v praksi skoraj nemogoče.
Zasledovanje v sosednji državi ni omejeno ne prostorsko ne časovno. To pomeni, da bi italijanski orožniki lahko zasledovali voznika v peugeotu vse do Ljubljane, če se naši policisti tačas ne bi mogli vključiti v lov. In obratno; patrulja naših policistov bi lahko lovila ubežnika vse do Rima, če se Italijani ne bi mogli priključiti prej. Vendar pa je tudi to zgolj teorija, v praksi se bo vsak lov verjetno končal nekaj kilometrov globoko na ozemlju sosednje države. Povsem pričakovano pa je, da bomo v prihodnosti videli italijanske patrulje v Kopru, Sežani, Vrtojbi, Novi Gorici in drugod ob meji, slovenske patrulje pa v Miljah, Trstu, na Opčinah in v Gorici.
DANIJEL CEK