Slovenski dijaki se “zadevajo” z vdihovanjem hlapov

LJUBLJANA> Z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so sporočili, da so se slovenski anketiranci uvrstili nekoliko nad povprečje v raziskavi sodelujočih držav na treh z alkoholom povezanih spremenljivkah, kajenju cigaret v zadnjem mesecu in pri uporabi marihuane kadarkoli v življenju. Slovenija se je tako umestila nad povprečje vseh držav pri petih ključnih spremenljivkah, zelo blizu povprečja pa pri preostalih treh.

20 odstotkov slovenskih dijakov vdihava hlape

Za slovenske rezultate je še najbolj opazen relativno visok odstotek dijakov (20 odstotkov), ki poročajo o tem, da so kadar koli v življenju vdihovali hlape zato, da bi bili “zadeti”. Povprečje držav, sodelujočih v raziskavi, pa je devet odstotkov.

Mednarodno poročilo o zadnji raziskavi iz leta 2011, ki je izšlo pred kratkim, kaže, da se je v primerjavi z letom 2007 v največ državah povečal delež tistih dijakov, ki so vdihovali hlape, in sicer v 15 državah. V enajstih državah pa se je povečalo število tistih, ki so redno uživali marihuano. V desetih državah se je povečala tudi povprečna količina popitega alkohola ob zadnjem pitju alkohola.

V letu 2011 se je ustavil rahel trend zmanjševanja pitja alkoholnih pijač v zadnjih 30 dneh, ki so ga opazovali od leta 2003. Delež uporabe prepovedanih drog kadar koli v življenju, predvsem marihuane, je ostal enak kot leta 2007, medtem ko je med letoma 1995 in 2003 naraščal.

Uporaba marihuane se je najbolj povečala med češkimi dijaki

Pogled na tri ključne spremenljivke, in sicer občasno čezmerno pitje, vseživljenjska uporaba marihuane in vseživljenjska uporaba katere koli droge razen marihuane, pove, da so leta 2011 številke v primerjavi z letom 1995 v večini držav relativno nespremenjene ali višje. Do največjega povečanja občasnega čezmernega pitja je prišlo na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji (21-30 odstotkov).

Največje povečanje vseživljenjske uporabe marihuane, in sicer za 17 do 20 odstotkov, so ugotovili na Češkem, pri čemer se je glavnina povečanja zgodila do leta 2003, v Estoniji (v glavnem do leta 2003) in na Slovaškem, kljub temu, da se je odstotek leta 2011 zmanjšal. Z nekaj izjemami je povečanje opaziti predvsem v vzhodnoevropskih državah.

Do zmanjšanja občasnega čezmernega pitja v preteklih 30 dneh je v obdobju 1995-2011 prišlo na Islandiji (23 odstotkov), pa tudi na Finskem in v Ukrajini, kjer je padec 16-odstoten, pri čemer za Finsko veljajo podatki do leta 2007. Vseživljenjska uporaba marihuane se je zmanjšala za 19 odstotkov na Irskem in za 12 odstotkov v Veliki Britaniji. To sta tudi edini državi, kjer je prišlo do pomembnega zmanjšanja uporabe katere koli droge razen marihuane v vsem življenju, in sicer za 13 odstotkov v Veliki Britaniji in 10 odstotkov na Irskem. Z izjemo Ukrajine raziskava kaže na padec uporabe predvsem v zahodnoevropskih državah.

STA