Sodišče o sporu med med avstrijskim Bia Separations in slovensko družbo Sartorius Bia Separations: pogodba ni bila veljavna

AJDOVŠČINA > “Sodišče je ugotovilo, da je slovenska družba Sartorius Bia Separations uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske Bia Separations in zahtevala ekskluzivne pravice do distribucije na podlagi pogodbenih razmerij, ki niso nikoli obstajala na zakonit način. Ključna pogodba o sodelovanju in več aneksov, ki naj bi te pravice formalizirali, so bili nični,” je v sporočilu za javnost sporočil stečajni upravitelj avstrijske družbe Bia Separations.

Ajdovska družba neupravičeno prejela 1,2 milijona evrov?

V sporočilu so zapisali, da sodišče obenem razsodilo, da je slovenska družba v letih 2014 in 2015 neupravičeno prejela dve finančni nakazili v skupni višini 1,2 milijona evrov. Sartorius Bia Separations s sedežem v Ajdovščini mora po navedbah stečajnega upravitelja avstrijske družbe prav tako razkriti vse prihodke, ustvarjene s prodajo tehnologije CIM v tujini (z izjemo Slovenije), ter poročati o vseh prenosih pravic intelektualne lastnine, pripisanih slovenski družbi od leta 2007 naprej.

1,2

milijona evrov naj bi znašali nakazili, ki naj bi ju ajdovsko podjetje prejelo neupravičeno

Sodba deželnega sodišča v Železnem (Eisenstadt) navaja, da so revizorji že leta 2012 opozorili na neskladja glede lastništva patentov. “Takrat sta Matej Penca in Aleš Štrancar poskušala prikriti nepravilnosti s spremembo vsebine pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine - pri tem pa sta ohranila prvotni datum, da bi ustvarila vtis, da je pogodba v takšni obliki obstajala od začetka,” so zapisali.

Antidatiranje pogodb brez vrednosti družbenikov

Po mnenju sodišča se je vodstvo zavedalo, da gre za ponaredek, s katerim so želeli retroaktivno odvzeti avstrijski Bia Separations lastništvo intelektualne lastnine in jo s tem finančno oslabiti. V nadaljevanju sta Štrancar in Penca med letoma 2013 in 2015 oblikovala pogodbo o sodelovanju, datirano z 18. oktobrom 2007, ter jo med leti 2007 in 2015 dopolnjevala z aneksi. Dokumenti so navajali letne plačilne obveznosti do slovenske družbe, pri čemer niso bili nikoli potrjeni s strani nadzornega sveta ali skupščine, piše v sporočilu za javnost.

Kot so poudarili, je sodišče ugotovilo, da je šlo za načrtno ustvarjanje in antidatiranje pogodb brez vednosti družbenikov, kar pomeni grobo kršitev pravne varnosti in poslovnih običajev - tako po avstrijskem kot po slovenskem pravu. Omenjene pogodbe so bile sklenjene ali naknadno spremenjene brez označb sprememb, z lažnim prikazovanjem pravne kontinuitete in sklepanje mimo organov, ki bi morali to odobriti.

“Takšno ravnanje je sodišče označilo kot nepošteno in nezakonito, zato so bili pogodba o sodelovanju, njeni aneksi ter prirejena pogodba o prenosu pravic razglašeni za neveljavne in nične - zaradi tajnega in usklajenega ravnanja vpletenih, zlorabe pooblastil ter škodljivega poslovanja z lastno družbo,” so zapisali v sporočilu.

Stečajni upravitelj avstrijske družbe Bia Separations Michael Wagner je sodbo označil za pomembno zmago: “Sodba jasno potrjuje, da pravna podlaga za lastništvo intelektualne lastnine, ki jo je uveljavljala slovenska družba Sartorius Bia Separations, ni nikoli obstajala.”

Štrancar: Nobena pogodba ni bila ponarejena!

Za odziv smo prosili tudi vodstvo družbe Sartorius Bia Separations. Odgovoril nam je Aleš Štrancar, ki je poudaril, da deli le svoje osebno mnenje in da ne govori kot direktor d.o.o., in tudi ne kot direktor GmbH.

“Prav nobena pogodba ni bila ponarejena! Tega tudi v odločitvi sodišča ne piše. Govorijo le, da datum na dokumentu ne ustreza datumu podpisa. Sodišče v Eisenstadtu očitno sodi po naročilu mafije, ki sem jo ovadil. Sodišče v Železnem , tudi z nezakonitimi prijemi, brani svoje državljane,” pravi Štrancar in dodaja: “Sodišče v Železnem ni predložilo prav nobenega dokaza, da datum podpisa ne ustreza datumu, ki je naveden na pogodbi. Nasprotno, vse posredne dokaze, ki to dokazujejo, je sodnik zavrnil. Me zanima, na kakšen način bo zato plačan. Na tem mestu bi veljalo vprašanje našemu tožilstvu; kdaj bo začelo s preiskavo mafijskih prijemov, ki so jih izvajala mafija iz Avstrije s ciljem, da ukrade Vipavski dolini podjetje ter ga prenese na podjetje v Avstriji. In se s tem oškoduje zaposlene v Ajdovščini, slovenske banke, ter vse preostale upnike slovenskega podjetja. Prav vsi dokazi so na voljo za pregon.“

Sodba še ni pravnomočna

Delna sodba deželna sodišča še ni pravnomočna, sodišče pa bo v naslednji fazi postopka odločalo o finančnih posledicah teh dejanj.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je medtem novembra lani v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je v imenu avstrijske družbe podal njen stečajni upravitelj. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.