Med več kot 60 pogodbami sporne le tri

NOVA GORICA > Marca lani se je na novogoriškem okrožnem sodišču začelo sojenje Novogoričanu Robertu Brajdihu, nekdanjemu izvršnemu direktorju Primorja, in Ajdovcu Dušanu Črnigoju, nekdanjemu predsedniku uprave Primorja, ki je od sredine leta 2012 v stečaju. Specializirano državno tožilstvo je zadevo nedavno odstopilo novogoriškemu tožilstvu. To jima očita, da sta upnike iz stečajne mase Primorja oškodovala za približno 250.000 evrov.

Kaznivih dejanj ne priznavata, kar sta poudarila tudi v svojih zagovorih pred 14 meseci, v sredo in danes pa se je sojenje, ki ga je v Novi Gorici razpisalo koprsko okrožno sodišče, ker zadeva sodi v pristojnost njihovega specializiranega oddelka, nadaljevalo z zaslišanjem 14 prič, predvsem nekdanjih zaposlenih v ajdovski družbi, ter sodnih izvedencev finančno-ekonomske stroke.

Upnike poplačali s kompenzacijami

Tožilstvo med drugim trdi, da so se sporni posli sklepali med junijem in septembrom leta 2011. Po ugotovitvah finančnika Gašperja Marca, ki je pripravljal likvidnostna poročila Primorja, ajdovska družba dalj časa ni bila sposobna poravnavati svojih zapadlih obveznosti, kar je eden od kriterijev insolvenstnosti po zakonu o finančnem poslovanju. Tako je med drugim pripravil poročilo o presoji nastanka insolventnosti Primorja konec aprila leta 2011.

Nekdanji zaposleni v Primorju pa so pojasnili, da so svoje upnike poplačali tudi s pomočjo kompenzacij. “Leta 2011 smo se odločili za prodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin. S tem smo unovčili, kar ni bilo nujno za naše poslovanje, da smo prišli do denarja za delovanje družbe,” je med drugim povedal Damjan Lazar. Nekdanji zaposleni so še potrdili, da jim nihče ni narekoval, katere upnike morajo prednostno poplačati s kompenzacijami. Sicer pa tovrstne kompenzacije niso dovoljene, ko je družba insolventna.

Sum kaznivega dejanja je naznanilo novogoriško sodišče, ko je domača družba Go-rent v pravdi s Primorjem izgubila eno nepremičnino. Tožilstvo zato trdi, da naj bi obtožena vse stečajne upnike družbe Primorje v letu 2011, ko je bilo insolventno, oškodovala za približno 250.000 evrov. Robertu Brajdihu tožilstvo očita prodajo nepremičnin (kleti in dveh parkirnih mest) v Ankaranu in Ajdovščini ter sklenitev dveh spornih kupoprodajnih pogodb z Go-rentom in ene z Dušanom Črnigojem ter njegovo ženo Jano Črnigoj. Črnigoj naj bi kaznivo dejanje storil s podpisom kupoprodajne pogodbe z Go-rentom za stanovanje v Ajdovščini.

Hren: “Posli niso bili sporni”

Tibor Hren, izvedenec finančno-ekonomske stroke, je ugotovil, da v letu 2011 Primorje še ni bilo dolgotrajno insolventno, zato kompenzacijski posli, ki jih je podpisal Brajdih s Črnigojem in drugimi upniki, niso bili sporni. Izvedenka Jelena Andreja Marinko se je z njim strinjala, čeprav je ob tem menila, da so imeli v ajdovskem gradbenem podjetju občasno tudi finančne težave.

Tožilka Andreja Žvanut je sodišču predlagala, naj angažira novega izvedenca, a se sodnik Goran Klavora za to še ni odločil, temveč je izvedenko Marinko pozval, naj svoje izvedensko mnenje dopolni. Takrat, predvidoma julija, se bo nadaljevala glavna obravnava.

Črnigojev odvetnik Danilo Grilj je povedal, da pričakuje, da “sodišče ne bo angažiralo novih izvedencev, kot se je dogajalo v preteklosti, ker je eden od obtoženih znana osebnost, pač pa bo zadevo na naslednjem naroku brez postavitve novega izvedenca sklenilo. V težkih finančnih razmerah so se v Primorju odločili za dezinvestiranje, zato so prodajali neuporabne zaloge, da so poplačali svoje upnike. Zgolj tri pogodbe od skupno 60 ali več pa so sedaj sporne.”

Primorje brez pogojev za stečaj

Odvetnik Luka Podjed, ki poleg Andreja Dolesa zagovarja Brajdiha, pa je dejal: “Zaslišanja prič so pokazala, kar obramba trdi že ves čas: da Primorje v tistem času ni bilo insolventno ter da nihče od obdolženih ni dajal nobenih posebnih navodil v zvezi s sklepanjem spornih poslov. Teh je bilo blizu 60, pod obtožbo pa so le trije, ki se nanašajo na Dušana Črnigoja. V letu 2011 družba niti en dan ni bila insolventna in ni izpolnjevala pogojev za stečaj. Kaznivega dejanja, ki se očita obtoženima, torej ni.”