Sodnica oprostila nekdanjega ravnatelja

KOPER > Koprsko tožilstvo je zaradi zlorabe uradnega položaja vložilo obtožbo proti dvema ravnateljema koprskih srednjih šol, proti že upokojenemu ravnatelju Srednje ekonomske in poslovne šole Vladimirju Mlekužu in ravnatelju Srednje tehniške šole Iztoku Drožini. Oba naj bi svoj položaj zlorabila pri vpisih izrednih dijakov v programe izobraževanja odraslih. Kazniva dejanja naj bi se dogajala med letoma 2009 in 2012, šolama naj bi pridobila veliko premoženjsko korist.

Na srednji ekonomski in poslovni šoli naj bi se v treh šolskih letih v programe izobraževanja odraslih vpisalo več kot 11.000 dijakov, ki naj bi vplačali za približno milijon evrov vpisnin, a te niso bile namenjene plačilu izobraževanja in pridobitvi izobrazbe, saj izobraževalnega programa niso izvajali. Na srednji tehniško šoli pa naj bi v šolskih letih 2010/2011 ter 2011/2012 vpisali več dijakov, kot je bilo v javnem razpisu določenih vpisnih mest, za povečanje pa niso dobili soglasja pristojnega ministra.

Eden priznal, drugi ne

Vladimir Mlekuž očitkov tožilstva ni priznal, drugače pa se je v začetku leta odločil Iztok Drožina. Tožilka je umaknila del očitkov, ki so se nanašali na šolsko leto 2011/2012 in predlagala pogojno kazen. Po priznanju krivde mu je sodnica Nataša Tomazini Tonejc prisodila leto zapora s triletno preizkusno dobo in denarno kazen.

Pred dnevi se je končalo tudi sojenje upokojenemu ravnatelju srednje ekonomske in poslovne šole, a z povsem drugačnim razpletom. Tožilstvo je obtožbo pred koncem nekoliko spremenilo, dodalo je še nekatere očitke in kršitve predpisov, ter glede števila dijakov, ki naj bi bili fiktivno vpisani v omenjeni program izobraževanja odraslih, za eno šolsko leto skrajšalo obtožbo. Mlekuž je takrat že bil na bolniškem dopustu. Sicer pa je vztrajalo pri obtožbi, po kateri naj bi v dveh šolskih letih (2009/2010 in 2010/2011) vpisali skupno 7675 dijakov, šola pa naj bi pridobila za 640.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Za Mlekuža je predlagalo pogojno kazen, leto in deset mesecev zapora s preizkusno dobo v dolžini treh let in šestih mesecev, poleg tega pa tudi izrek denarne kazni v višini 13.500 evrov.

Obramba: nekdanjega ravnatelja oprostiti

Mlekuževa odvetnica Nada Kunst pa je nasprotno menila, da bi moralo sodišče upokojenega ravnatelja oprostiti. Prepričana je, da očitki iz obtožbe niso ne utemeljeni ne dokazani, saj očitano dejanje ni bilo protipravno. “Tožilstvo pavšalno in počez navaja kršitve predpisov, brez povezave z drugimi predpisi,” je dejala. “Šola ne more kar tako omejiti vpisa, razen v primerih, ko jih država javno financira,” je pripomnila in dodala, da šola ni mogla vnaprej vedeti, koliko dijakov se bo vpisalo.

Sodnica Nataša Tomazini Tonejc je Mlekuža oprostila očitkov iz obtožbe, ocenila je, da ni podlage za obsodbo. Med drugim so na sojenju zaslišali inšpektorja in predstavnico ministrstva, ki sta pojasnjevala, kaj naj bi bilo narobe v ravnanju obtoženega. A primerjave nekaterih predpisov iz okvira šolske zakonodaje so pokazale na možna razhajanja in različne razlage, nekaterih stari pa nista znala natančno pojasniti, je povedala sodnica. Po njeni presoji ima obramba obtoženega prav, ko trdi, da je treba zakone in predpise brati v medsebojni povezavi.

Zmedena in nejasna zakonodaja

Nikjer ni jasno zapisano, da bi morala šola objaviti javni razpis, to je obvezno za programe, ki jih sprejme vlada, podobno velja za soglasje ministra za povečan vpis. Šola je tudi ocenila, da bodo po povečanem vpisu zmogli za to zagotoviti kadrovske in prostorske pogoje. Z dijaki pa res ni podpisala pogodb in zanje ni oblikovala osebnih načrtov. To pa je po oceni sodišča prekršek in ni v vzročni zvezi s pridobljeno protipravno premoženjsko koristjo.

V obrazložitvi sodbe je sodnica omenila še, da je področna zakonodaja precej zmedena in nejasna. Pri ravnanju obtoženega pa ni našla naklepa. Ravnatelj je po povečanem vpisu poklical na ministrstvo in spraševal, kako naj ravnajo. O povečanem vpisu je šola poročala v letnih poročilih ministrstvu. Sodnica se je strinjala z obrambo, da na šoli niso mogli vedeti, koliko dijakov se bo vpisalo v ta program. “Kar nekaj razlogov je, zaradi česar menim, da ni razlogov za obsodbo, tako pravnih kot dejanskih,” je zaključila sodnica Tomazini Tonejc.

Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je po razglasitvi napovedalo pritožbo.