Sodnik že več ur zaslišuje Rotnika
Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju po današnjem zaslišanju nekdanjega prvega moža borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bogdana Pušnika zanj ni odredila pripora, zaslišanje nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroša Rotnika pa še poteka, je sporočili začasni predsednik celjskega sodišča Miran Jazbinšek.
CELJE > Rotnik in Pušnik sta osumljena kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer sumov pranja denarja, storjenih na škodo elektroenergetskega podjetja iz Šoštanja, neuradno Teša. Kriminalisti so ju pridržali v torek po kriminalističnih preiskavah, v kateri so poleg celjskih kriminalistov sodelovali tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada.
Tožilstvo je napovedalo, da bo za oba predlagalo pripor. Zoper Rotnika zato, ker so po navedbah tožilstva podani razlogi begosumnosti, uničenja dokazov, ponovitvene nevarnosti in vplivanja na priče. V primeru Pušnika pa naj bi bila razloga ponovitvena nevarnost in vplivanje na priče. Kot so danes sporočili s sodišča, pa torej preiskovalna sodnica pripora za Pušnika ni odredila.
Poleg Rotnika in Pušnika, ki sta najprej ostala v policijskem pridržanju, od srede zvečer pa sta v največ 48-urnem sodnem pridržanju, so kriminalisti v torek pridržali tudi davčnega svetovalca Darka Končana, ki je bil po nekaj urah izpuščen.
Rotnika in Pušnika so policisti v sredo okoli 18.30, vklenjena v lisice, pripeljali s celjske policijske uprave na sodišče, pred katerim za novinarje nista dajala izjav. S sodišča pa je nato okoli 21. ure odšel samo eden od odvetnikov, ki prav tako ni želel dajati izjav, oba osumljena pa sta ostala v sodnem pridržanju.
Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je v sredo v Ljubljani nakazal, da bo tožilstvo za Rotnika in Pušnika predlagalo pripor. Zoper Rotnika zato, ker so po navedbah tožilstva podani razlogi begosumnosti, uničenja dokazov, ponovitvene nevarnosti in vplivanja na priče. V primeru Pušnika pa naj bi bila razloga ponovitvena nevarnost in vplivanje na priče.
V predkazenskem postopku, ki ga je usmerjala višja tožilka Darja Šlibar, so sicer kriminalisti aktivnosti usmerili v cilj utemeljitve sumov storitve kaznivih dejanj pranja denarja. Sumijo namreč, da je eden od osumljencev denar v skupni vrednosti najmanj 870.000 evrov pridobil med letoma 2007 in 2013 s storitvijo kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic, ki jih je kot odgovorna oseba gospodarske družbe storil v času med letoma 2006 in 2009.
Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do osem let zapora.
STA