Sodstvo bo delalo v višji prestavi
Zaveza državljanom Slovenije, ki sta jo pred dnevi podpisala sodstvo in vlada, od obeh terja takojšnje korake. Čez eno leto naj bi namreč povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot eno leto, v nekaterih postopkih pa celo le tri mesece. V tem času naj bi se število sodnikov zmanjšalo, število sodnega osebja pa povečalo.
LJUBLJANA > Podpisana zaveza za izboljšanje stanja v sodstvu je le prvi korak zahtevnega procesa, ki naj bi že v enem letu pokazal otipljive rezultate.
Skrajšal naj bi se predvsem čas reševanja zadev. Pravdno zadevo na okrajnem sodišču naj bi tako rešili povprečno v devetih mesecih, na okrožnem pa v 11,5 meseca. Specializirane kazenske zadeve naj bi reševali v šestih mesecih od pravnomočnega obtožnega akta, “klasične” kazenske zadeve pa v enem letu. V dveh do treh mesecih naj bi na prvi stopnji rešili 30 odstotkov gospodarskih zadev, polovico v letu dni, veliki spori pa bodo v reševanje dodeljeni prej kot v devetih mesecih. Prav tako naj bi pospešili reševanje delovnih in socialnih sporov, višja sodišča pa bodo pritožbe v vseh vrstah zadev rešila povprečno v treh mesecih.
Hitreje na vrsti tudi prekrški
Tudi prekrškovne zadeve naj bi prišle na vrsto hitreje. Po podatkih vrhovnega sodišča je reševanje prekrškovne zadeve lani trajalo povprečno 7,7 meseca, čas naj bi se zdaj skrajšal na pet mesecev. Zahtevo za sodno varstvo pa naj bi namesto v 10,4 meseca rešili šestih mesecih. Po načrtih vodstva pravosodja naj bi se število nerešenih zadev ob nespremenjenem pripadu zmanjšalo po tri odstotke v letošnjem in prihodnjem letu.
Projekt za zadeve specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala naj bi se na kazenskem področju razširil na vse zadeve. Po časovnih standardih naj bi tako že letos v 270 dneh (devetih mesecih) reševali 98 odstotkov vseh zadev, na okrožnih pa v enem letu.
Na vrhovnem sodišču ob tem opozarjajo, da je ključno tveganje pomanjkanje denarja za materialne stroške sodišč in predvsem za stroške sodnih postopkov, ki so povezani s številom obravnavanih oziroma rešenih zadev. Proračun sodišč, ki je globoko pod tistim iz leta 2008, namreč ne zadošča za normalno poslovanje.
Delna vrnitev Lukende
Svoje obveznosti je z zavezo državljanom glede sodstva sprejela tudi vlada. Nekatere zakonodajne spremembe so že pripravljene in parlament naj bi jih obravnaval že v kratkem. Z novelama zakonov o sodiščih in sodniški službi naj bi tako med drugim okrepili pristojnost vrhovnega sodišča kot vrha sodne uprave, optimizirali mrežo sodišč in uvedli tudi obvezna izobraževanja za sodnike. Učinkovitejše postopke potrebuje tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Skupno število sodnikov naj bi se z 983 ob koncu lanskega leta zmanjšalo na 927 ob polletju 2014, kar pomeni 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Povečalo pa se bo število sodnega osebja. Projekt Lukenda za zmanjševanje sodnih zaostankov, ki ga je prejšnja vlada ukinila, se bo v omejenem obsegu nadaljeval. Vlada bo sodstvu za letos zagotovila dodatni poldrugi milijon evrov, za prihodnje leto pa dodatna 2,34 milijona evrov. Predpogoj za dodatne kadrovske vire pa je reorganizacija poslovanja in doseganje ciljev projektov prenove. Vrhovno sodišče bo na podlagi kazalnikov presojalo, katero od sodišč izpolnjuje pogoje za začasno kadrovsko okrepitev.
Ministrstvo za pravosodje bo v skladu z zavezo letos izvedlo delno energetsko sanacijo na desetih sodnih stavbah, v prihodnjem letu pa na 15. Že do konca tega meseca bo pripravilo strategijo o ravnanju z nepremičnim premoženjem, do sodnih počitnic pa bo z vrhovnim sodiščem pripravilo tudi načrt reševanja prostorske problematike sodišč. Ministrstvo bo nadgradilo tudi sisteme varovanja sodišč in zagotovilo denar za obnovo desetine voznega parka sodišč. SILVA KRIŽMAN
