Sojenja v zadevi Balkanski bojevnik še pogostejša

LJUBLJANA> Sojenje v omenjeni zadevi se je začelo 10. maja lani, vendar je tožilstvo obtožnico vložilo 23. novembra 2010, torej pred skoraj dvema letoma. Zakon o kazenskem postopku pa predvideva, da se obtožene, ki so priprti, iz pripora izpusti, če v dveh letih od vložitve obtožnice ni izrečena obsodilna sodba. V zadevi Balkanski bojevnik večina obtoženih na sodišče prihaja iz pripora.

Sojenje je doslej večinoma potekalo dvakrat tedensko, da bi prehiteli rok za odpravo pripora pa so zdaj načrtovana kar trikrat tedensko. Obtoženi na sodišče že ves čas sojenja prihajajo ob poostrenih varnostnih razmerah, prav tako so v sodni dvorani stalno prisotni številni pravosodni policisti.

Obramba zahteva izločitev dokazov

Obramba 17 obtoženih je že v samem začetku sojenja zahtevala izločitev vseh listin iz spisa z izjemo obtožnice. Odvetniki - tukaj izstopata predvsem zagovornika prvoobtoženega Dragana Tošića odvetnika Luka Zajc in Marko Bošnjak - zatrjujejo, da nedovoljeni dokazi med drugim izhajajo iz Srbije, ko se je prisluškovalo domnevnemu sodelavcu slovenske skupine obtoženih Željku Vujanoviću.

Prisluškovanje po njihovem mnenju ni potekalo v skladu z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in svoboščinami, saj je prisluškovala srbska varnostna agencija BIA (Bezbednosno-informativna agencija), ki da ni pooblaščena za prisluhe.

Obramba ugovarja tudi urugvajskim dokazom, ki so povezani z domnevnim sodelavcem mednarodne kriminalne združbe, Hrvatom Anastazijem Martinčićem. Martiničića so oktobra 2009 prijeli v Urugvaju na jahti Maui, na kateri sta bili več kot dve toni kokaina. Po mnenju zagovornikov je urugvajsko sodišče prisluškovanje Martinčiću odredilo nezakonito in brez odredbe sodišča.

Tožilstvo prepričano v trdnost dokazov

Tožilstvo pa je nasprotno prepričano v zakonitost in trdnost dokazov. Po oceni Žgajnarjeve je bil Tošić vodja, ostali so mu bili podrejeni, delovali pa so na mednarodni ravni. Obtoženi naj bi v sodelovanju s hrvaškim, srbskimi in črnogorskimi državljani v Južni Ameriki kupovali kokain ter poskrbeli, da je prišel do Evrope, natančneje v Italijo.

Očitke tožilstva je delno potrdil tudi italijanski skesanec Francesco Petrelli. Petrelli je med pričanjem konec septembra izpovedal, da je združba, ki so jo sestavljali ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik, imela monopol nad preprodajo kokaina v Milanu in je v mesto pripeljala med dvema in tremi tonami te droge mesečno. Je pa Petrelli hkrati poudaril, da je sam imel stik le s štirimi dobavitelji združbe, zato ni mogel potrditi, da je sedemnajsterica slovenskih obtoženih sodelovala v hudodelski združbi.

STA