Sojenje zaradi zlorabe otrok spet na začetku

KOPER > Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič je pojasnila, da je višje sodišče v Kopru prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. “Odločilo je tudi, da mora soditi spremenjeni senat. Kdaj bo naše sodišče ponovno začelo sojenje, ne morem napovedati, zagotovo pa to ne bo pred poletjem,” je dodala predsednica okrožnega sodišča. Žrtev, ki je imela ob zlorabi pred dobrim desetletjem sedem let, bo tako morala znova podoživljati travme, ki jih je doživela ne samo ob dogodku v avtokampu, ampak tudi med mučnim sodnim postopkom.

Zvabil ju je v šotor

Žalostna in zapletena zgodba se je začela avgusta leta 2004 v strunjanskem avtokampu, tam je počitnikovala družina s sedemletno deklico. Zgodilo pa se je med obiskom sorodnikov, ki so imeli triletnega sina. Otroka sta med igro z vodnimi pištolami poškropila enega od gostov, ki ju je zvabil v manjši moder šotor in legel med njiju. Kasneje je prišlo na dan, da naj bi ju otipaval po intimnih delih, njuni roki pa naj bi položil na svoje spolovilo.

Otroka o svoji izkušnji nista povedala nikomur. Zgodba je na dan začela prihajati šele čez nekaj mesecev, ko je deklica na domači naslov dobila razglednico s podpisom moškega. Mamo je začelo zanimati, kdo je to, a je deklica povedala le, da je poleti spoznala nekega M. in da sta bila z bratrancem v njegovem šotoru. M. pa je nato pred novim letom deklici poslal še paket z darilci. Mamo je začelo skrbeti, zdelo se ji je sumljivo, zato je odšla na policijo.

Tam pa je deklica le povedala, da jo je moški v avtokampu otipaval. Policisti so preverili v strunjanskem avtokampu in ugotovili, da je bil takrat v kampu prijavljen M. Č. Deklica ga je v avtokampu tudi prepoznala. Šele na zaslišanju pri preiskovalni sodnici pa je povedala, da je moški otipaval tudi bratranca.

Tožilstvo je proti M. Č. spisalo obtožbo zaradi spolne zlorabe otrok, vendar med sojenjem, ki se je začelo jeseni leta 2013, krivde ni priznal. Ga je pa ponovno prepoznala deklica, ki je medtem še vedno prejemala razglednice. Zadnjo prav med sojenjem - poleg podpisa M. pa je bila tokrat zraven tudi telefonska številka.

Še en skrivnostni M.

A se nanjo ni oglasil obtoženi, temveč neki drugi moški, z enakim imenom kot obtoženi. Deklica ga ni prepoznala, bil je drugačnega videza kot obtoženi, pa tudi starejši. Ko ga je sodišče zaslišalo, je povedal, da je želel dekle vprašati, kaj si želi za novo leto in se ji zahvaliti, ker naj bi ga trenirala v obvladovanju jeze.

Senat koprskega okrožnega sodišča je decembra leta 2013, po končanem dokaznem postopku, takrat 54-letnega M. Č. spoznal za krivega in ga obsodil na šest let zaporne kazni. Obtoženi se je na sodbo pritožil. Višji sodniki so pred letom dni razpisali pritožbeno sejo in odločili, da bodo imeli glavno obravnavo. Na njej so zaslišali obtoženega in še M., ki je punci pošiljal razglednice, nato pa razglasili sodbo, s katero so M. Č. oprostili, češ da ni dovolj dokazov za obsodbo.

O postopku še vrhovni sodniki

Na takšno sodbo se je na vrhovno sodišče pritožila višja državna tožilka. Pritožba na vrhovno sodišče je sicer možna le v redkih primerih, med drugim tudi v primeru, če višje sodišče ugotovi drugačno dejansko stanje kot okrožno sodišče in nato na takšno stanje opre svojo odločitev.

Višje sodišče je na glavni obravnavi maja lani zaslišalo le obtoženega in pričo, izpoved oškodovane punce pa je ocenilo drugače kot okrožno sodišče - ne da bi jo tudi zaslišalo. Tako je odreklo verodostojnost njene prepoznave obtoženega.

Vrhovni sodniki so med drugim ugotovili, da višji sodniki v obrazložitvi sodbe niso jasno navedli razlogov za takšno odločitev. Predvsem pa niso pojasnili, v čem izpoved drugega moškega, ki naj bi deklici pošiljal razglednice, vnaša dvom v zaključke senata okrožnega sodišča, da je prav obtoženi tisti moški, ki je zlorabil otroka in ki ga je oškodovanka tudi prepoznala.

Znova na začetku

Vrhovni sodniki so ocenili, da višji sodniki niso ravnali prav, ko na obravnavo niso povabili oškodovancev. Če so višji sodniki dvomili o pravilnosti presoje dokazov, ki so jih izvedli na okrožnem sodišču, bi jih morali sami izvesti ali pa izpodbijano sodbo razveljaviti, še ugotavljajo na vrhovnem sodišču. Ker so ugotovili bistveno kršitev določb kazenskega postopka, so sodbo višjih sodnikov razveljavili in jim jo vrnili v novo sojenje.

Višji sodniki so februarja razpisali novo pritožbeno sejo v tej zadevi, odločili pa so brez glavne obravnave in izvajanja dokazov. Tokrat so sodbo okrožnega sodišča razveljavili.

SIJAN PRETNAR