Spletni goljufi letos povzročili že za 25 milijonov evrov škode

LJUBLJANA > Podoben trend v policiji opažajo že več let. Lani so preiskovali več kot 1700 prijav spletnih goljufij, letos so dobili že 1600 prijav. Zato tako policisti kot strokovnjaki, ki se ukvarjajo s spletno varnostjo, svetujejo ljudem dodatno previdnost pri spletnih nakupih, investicijah, uporabi spletnih bančnih storitev ...

Tvegani spletni nakupi avtov, tovornjakov, traktorjev ...

Največ spletnih goljufij je povezanih prav s spletnimi nakupi, zlasti ko kupci na spletu plačajo naročene izdelke. Običajno jih privabijo nižje cene, nakupi so ugodnejši kot na priznanih spletnih prodajnih mestih. A kaj ko največkrat kupci naročenih izdelkov nikoli ne dobijo. Škoda znaša v takih primerih običajno nekaj sto evrov. Ljudje pa na spletu ne kupujejo le obutve, oblačil in drugih manjših stvari.

Če vam nekdo po telefonu ponuja zaslužek s kriptovalutami, takoj prekinite pogovor.

V zadnjem času so policisti preiskovali tudi goljufije pri spletnih nakupih avtomobilov, tovornjakov, avtodomov, bagerjev, traktorjev ... Nekaj takšnih goljufij so preiskovali tudi na Primorskem. Kupci v takih primerih vnaprej nakažejo tudi več deset tisoč evrov. “Občanom svetujemo, naj bodo v takih primerih še posebej pozorni in naj pred nakazilom denarja zahtevajo ogled vozila. Prav to običajno spletnega goljufa odvrne od nadaljnje komunikacije s kupcem,” opozarjajo policisti.

Ne nasedajte obljubam o hitrem zaslužku

Mnoge premami tudi želja po hitrem zaslužku. Goljufi svoje žrtve privabijo s privlačnimi obljubami o visokih zaslužkih - ob minimalnem tveganju. A gre v takih primerih predvsem za past, v katero se ujamejo mnogi. Goljufi takšne sheme oglašujejo tudi preko profilov na družbenih omrežjih. Na policiji opozarjajo, da so v zadnjem obdobju obravnavali tudi primere, ko so goljufi svoje žrtve kar poklicali. Pri tem gre za klice na naključne številke, s telefonskih številk, ki so na prvi pogled videti kot slovenske.

27,5

milijona evrov škode so lani povzročili spletni goljufi, letos že več kot

25

milijonov evrov

Goljuf žrtev pokliče po telefonu in se predstavi kot uslužbenec kripto menjalnice. Največkrat govorijo v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom. Ljudem natvezijo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov.

V vseh primerih od ljudi zahtevajo namestitev programov za oddaljeni dostop (Anydesk, Supremo ...) na računalnik in mobilni telefon. Žrtve sledijo navodilom raznih agentov in aplikacije namestijo. Nasedejo trditvam, da jim bo namestitev teh programov omogočila izplačilo denarja. “Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in s transakcijskega računa odtujijo ves denar,” svarijo na policiji.

Hitro ukrepanje morda lahko denar še reši

Policija v sodelovanju z uradom za preprečevanje pranja denarja med preiskavo morda lahko pravočasno zavaruje ukradeni denar. “Vendar je to v veliki meri odvisno od časa, ki je pretekel med izvršenimi transakcijami in prijavo. Zato svetujemo, da ob morebitnem oškodovanju ljudje zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo in se s prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko,” svetujejo policisti.

Ljudem zato svetujejo, da se sploh ne oglašajo na neznane telefonske klice, tako tiste iz tujine, kot tudi tiste, za katere se zdi, da prihajajo iz Slovenije. Če vam nekdo po telefonu ponuja zaslužek s kriptovalutami, takoj prekinite pogovor. Ne sledite navodilom neznanca, ki vam predlaga namestitev aplikacij. Prav tako nikomur ne dovolite, da bi (na daljavo) upravljal z vašim računalnikom ali telefonom. Skrbno pazite na svoja gesla za dostop do spletne banke, nikomur jih ne izdajajte in ne vpisujte jih nikamor.

Ko pokliče bankir

Goljufi pogosto želijo z raznimi zvijačami priti do bančnih podatkov svojih žrtev. Takšne prevare se običajno začnejo z lažno e-pošto ali SMS sporočilom v imenu banke, lahko tudi s telefonskim klicem lažnega bankirja. “Končajo pa se z vdorom v elektronsko banko in praznim bančnim računom,” svarijo policisti.

Uporabnikom spletne banke goljufi natvezijo, da je, denimo, potrebna posodobitev ali nadgradnja e-banke. Takšna sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, ki je enaka kot spletna stran e-banke.

Po vnosu zahtevanih podatkov v nekaterih primerih goljufi žrtve še pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in dostop do denarja na bančnem računu.

Iz slovenskih bank so že večkrat opozorili, da svojih strank ne kličejo po telefonu in od njih na takšen način nikoli ne zahtevajo nobenih podatkov ali gesel.