Spletni tatovi še prežijo

SLOVENIJA > Policija je v zadnjem času prejela več prijav o vdorih v elektronske predale uporabnikov elektronske pošte, s katerih nato njihovi znanci, prijatelji in sodelavci dobivajo nenavadna elektronska sporočila. V njih pošiljatelj običajno prosi za hitro nakazilo denarja v tujino, ker se je znašel v težavah, ker so mu ukradli prtljago, dokumente, denar in bančne kartice.

Dejansko pa gre za goljufa, ki je vdrl v elektronski poštni račun lastnika, mu onemogočil dostop, sam pa naslovnikom začel pošiljati lažne prošnje za pomoč. Običajno jih prosi, naj mu denar takoj nakažejo prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram.

V minulih dneh je po elektronskih poštah zaokrožila tudi prošnja domnevno umirajoče Isabelle Anthony, ki naj bi ji ostalo le še tri mesece življenja, zato bi rada pred tem nekomu podarila 2,7 milijona evrov, ki jih je zapustil pokojni mož. S spletnim prevajalnikom prevedeno pismo v polomljeni slovenščini govori o njeni želji, da bi ta denar uporabili za humanitarne projekte (gradnjo šol, bolnišnic, sirotišnic…), ker naj bi gospa kmalu umrla, pa potrebuje nekoga, ki bi mu lahko zaupala skrbništvo nad fondom, ki je shranjen v banki.

Domnevno umirajoča gospa prosi prejemnika za ime, naslov, starost, zaposlitev, telefonsko številko in elektronski naslov ter mu obljublja, da bo kasneje z njim stopila v stik neposredno banka. “Z našimi osebnimi podatki si spletni goljufi ne bodo veliko pomagali, vendar je to šele začetek. Komunikacija se potem nadaljuje, pošiljatelj skuša pridobiti naslovnikovo zaupanje do te mere, da mu ta zaupa številko svojega bančnega računa ali kreditne kartice. Ko to stori, ima goljuf prosto pot za svoje početje,” nam je povedal nekdanji kriminalist, ki se je ukvarjal s tovrstnimi primeri.

Pred dnevi smo iz Južne Afrike na naš elektronski naslov dobili še eno zanimivo pismo, v katerem nas Selemani Abdullah prijazno prosi za pomoč pri prenosu kar 9,5 milijona ameriških dolarjev iz banke v Johannesburgu. Denar bi rad prenesel na kateri koli bančni račun, ki bi mu ga predlagali, v zahvalo bi nam prepustil 40 odstotkov zneska, pet odstotkov bi nam še priznal za stroške, preostalih 55 odstotkov pa bi zadržal zase. Obenem bi nas še prosil za nasvet, kam lahko ta denar v naši državi vloži.

Policija seveda vse uporabnike spleta opozarja, da gre v teh in podobnih primerih za lažna obvestila in lažne prošnje spletnih goljufov. Prav tako poziva vse uporabnike spleta, da skrbniku strežnika nemudoma sporočijo vsakršno zlorabo ali vdor v njihovo elektronsko pošto, prejemnike pa, da je pošta, ki so jo prejeli od njih, lažna.

DC