Spletnim predatorjem pomaga umetna inteligenca

LJUBLJANA > Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi, je opozoril, da na izkoriščanje otrok vpliva tudi umetna inteligenca. Storilci jo uporabljajo predvsem pri ustvarjanju gradiva, na katerih so prikazane spolne zlorabe otrok. Gradivo je lahko povsem umetno ustvarjeno. Storilci lahko fotografije vzamejo z družbenih omrežij in jih priredijo. Umetno inteligenco uporabljajo tudi za ustvarjanje scenarijev za nagovarjanje otrok ter pri manipuliranju otrok, je še opozoril Tekavec.

Ameriška točka CyberTipline, kjer prejemajo prijave spolnega izkoriščanja otrok in mladostnikov z vsega sveta, je lani dobila skoraj 1,5 milijona prijav poskusov navezovanja stika z otroki, v ozadju katerih se je skrivalo spolno izkoriščanje prek interneta. To je 158 odstotkov več kot leto pred tem, je poudaril koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl. Prejeli so tudi približno 180.000 prijav, pri katerih je šlo za ustvarjanje ali posedovanje posnetkov spolnih zlorab otrok, ki so bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence, je pojasnil Motl.

Žrtve so vse mlajše

V slovenski policiji opažajo, da so storilci in žrtve spolnih zlorab na spletu čedalje mlajši. Storilci se pri tovrstnih kaznivih dejanjih povezujejo tudi mednarodno, je povedal Tekavec. Izpostavil je pomen preventive. “Starši so tisti, ki lahko z odlašanjem podaje pametne naprave v nenadzorovan prostor s popolnim dostopom do interneta otrokom preprečijo hujša tveganja,” je poudaril Tekavec. Vsako spolno zlorabo je treba čim prej prijaviti, saj bodo otrokom lahko v sodelovanju z drugimi institucijami pomagali.

Motl je opozoril, da veliko žrtev spletnih zlorab sploh ne poda prijave, saj menijo, da zloraba ni bila dovolj resna, poleg tega jih je sram. “Da bi bilo tega čim manj, je pomembno za otroke vzpostaviti okolje, v katerem se počutijo dovolj slišane, da do njih pridejo informacije, ki jih morajo nujno slišati,” je dejal Motl.

Varnega sekstanja ni

Tudi Tijana Popovic iz belgijske organizacije Child Focus je opozorila, da umetna inteligenca poglablja že obstoječo krizo na področju zaščite otrok na spletu. Izpostavila je porast primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki, spletnega spolnega napeljevanja otrok ter razširjanja intimnih vsebin brez soglasja. Ob tem opozarja na pomen regulacije in odgovornosti tehnoloških podjetij, a dodaja, da to ni dovolj. Treba je vlagati tudi v organe pregona in v storitve za podporo žrtvam.

Na posvetu so predstavili možnosti za prijavo spornih vsebin in ravnanj. Strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije Lina Kovač je med drugim predstavlja pristop TOM telefona glede sekstanja. Varno sekstanje ne obstaja, je poudarila, saj po pošiljanju posnetka nad njim ni več mogoče zagotoviti popolnega nadzora. V kampanji poudarjajo pomen neobsojajočega pogovora o zaupanju, osebnih mejah in privolitvi ter odgovornost storilcev in očividcev pri deljenju intimnih vsebin brez dovoljenja.

Posvet so organizirali Spletno oko, Uprava kriminalistične policije ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Namenjen je predvsem zaposlenim v organih pregona, na sodiščih, v šolstvu in centrih za socialno delo, pripravljavcem zakonodaje ter nevladnim organizacijam. Na letošnji posvet se je prijavilo več kot 1000 udeležencev (tako v živo kot prek spleta), skoraj desetina iz tujine.