Spremembe zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj

LJUBLJANA> Zakon o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj je v naš sistem prišel iz Evrope, kot zagotovilo, da bodo take odškodnine prejele žrtve, ki so utrpele škodo v “čezmejnih primerih”. Kot ugotavljajo šest let kasneje, v tem času ni nihče terjal odškodnine v takih primerih, ampak so vse žrtve, ki so zahtevale odškodnino, doživele določeno škodo v domačih primerih. Ker so v praksi ugotovili določene pomanjkljivosti, so se na ministrstvu za pravosodje odločili spremeniti zakon.

Ranljivi lažje do odškodnin

Po novem naj bi bili na boljšem predvsem pripadniki posebej ranljivih družbenih skupin, ki bi imeli večjo dostopnost do odškodnin. Po drugi strani pa naj bi s spremembami natančneje določili pogoje za uveljavljanje odškodnin, določitev pravnih podlag in višine odškodnin. S tem naj bi preprečili, da bi zahteval odškodnino, denimo, udeleženec v običajnem gostilniškem pretepu.

Spremembe zakona naj bi bile posebej naklonjene tudi otrokom, saj naj bi po novem nad izplačili odškodnin otrokom bdeli strokovnjaki iz centrov za socialno delo. S tem bi preprečili, da bi svojci otrok odškodnine porabili za druge potrebe in ne za otroka.

Pravosodni minister Aleš Zalar se je pred pripravo sprememb zakona srečal s predstavniki nevladnih organizacij, ki skrbijo za žrtve kaznivih dejanj in, kot so sporočili z ministrstva, njihove predloge tudi delno upošteval.

Država doslej izplačala 104.000 evrov

V štirih letih veljavnosti zakona je odškodnino zahtevalo 476 žrtev, komisija pa je odškodnine odobrila 105 prosilcem. V ta namen jim je država izplačala 104.000 evrov. Žrtve kaznivih dejanj lahko vložijo zahtevo za odškodnino najkasneje v šestih mesecih od dogodka. Zahtevo morajo vložiti na pravosodno ministrstvo na posebnem obrazcu, o zahtevi pa odloči posebna komisija, ki jo trenutno vodi vrhovna sodnica dr. Ana Božič Penko. DC