Strelca JLA “rešili” sodniki in čas

KOPER> Če bi obveljala razlaga tožilstva, bi dejanje zastaralo šele leta 2021, po mnenju koprskega okrožnega in višjega sodišča pa je zastaralo že leta 2001.

Mirsad Mešanović, doma iz Bosne in Hercegovine, je bil leta 1991 vodnik jugoslovanske armade v pivški vojašnici. Domačini se ga spominjajo kot zagnanega pripadnika JLA, policisti pa kot razgrajača, ki se je zapletal v intrige in pretepe z domačini. “Ob izbruhu vojne je bil precej aktiven: prvi je zajel talce, prvi je streljal, resda le v gume tovornjaka v barikadi,” se spominja upokojeni policist Mirko Zver.

2. julija 1991 je Mešanović skupaj z vodnikom Draganom Dubrojem pred pivško vojašnico pregledoval vozila na glavni cesti. Po izjavah prič sta v rdečem golfu, ki ga je vozil Jadran Zafred, prepoznala Stanislava Požarja in vozniku nakazala, naj ustavi. Zafred se jima je izognil in pospešil proti Kalu. Mešanović je potegnil avtomatsko puško in za avtom izstrelil trikrat po dva naboja, kar je kasneje potrdil tudi Dubroja. Avto so zadele tri krogle, ena je skozi pločevino in sedež zadela Požarja v hrbet in ga smrtno ranila v srce.

JLA ga je zaščitila

Čeprav so vedeli, kdo je streljal, ga policija ni mogla prijeti, ker se je skril v vojašnici. S poraženo JLA se je kasneje umaknil iz Slovenije, nato pa zapustil tudi Bosno in Hercegovino ter se odpravil v tujino. Koprsko okrožno sodišče je dve leti po dogodku uvedlo preiskavo in zaslišalo vse udeležence dogodka, razen Mešanovića. Ker ga niso našli, so preiskavo prekinili, razpisali tiralico ter odredili pripor.

Prva sled za Mešanovićem se je pojavila že leta 1994, ko je Aleš Cantarutti iz Pivke prejel pošiljko s Švedske in v njej svoj fotoaparat, ki so mu ga nekaj dni pred streljanjem v Pivki vzeli jugoslovanski vojaki. Po podpisu pošiljatelja je policist Zver razumel, da gre za Mešanovića. “Z njim sem vzpostavil stik, takoj sem našel tudi njegov naslov v Aahusu vključno z domačo in mobilno številko.” Zver je o tem seveda obvestil nadrejene.

“Med dopisovanjem mi je priznal, da je tistega dne res streljal. Povedal je, da je bil mlad fant, poln energije, ki so ga po šolanju poslali v neko 'vukojebino' Pivko. O letu 1991 je dejal, da mu je ostalo kot veliko breme. Zaupal mi je, da bi, če bi vedel, kaj se bo kasneje dogajalo na Hrvaškem in v BiH, prestopil k teritorialni obrambi. Povedal mi je še, da bi veliko raje živel v Pivki kot na Švedskem in da redno prihaja na dopust na Hrvaško,” je povedal Zver in se takrat čudil, kako je to mogoče.

Vsi so ga našli, le sodišče ne

Bilo je mogoče zato, ker do leta 2007 za njim ni nihče razpisal mednarodne tiralice. Prva tiralica iz leta 1993 očitno ni segla čez meje Slovenije, kasneje pa je ni nihče obnovil. Potem ko je z Mešanovićem po telefonu govorila še novinarka TV Slovenija Alenka Bevčič in zgodbo objavila, je koprsko sodišče leta 2007 za Mešanovića razpisalo novo mednarodno tiralico in evropski priporni nalog. Takrat se je zaskrbljen znova oglasil Zveru, ki mu je svetoval, naj vzpostavi stik s koprskim sodiščem, česar seveda ni storil.

Mešanovića naj bi že leta 2009 zaslišali švedski policisti in zavrnili njegovo izročitev Sloveniji. Nazadnje so Mešanovića januarja 2011 prijeli in priprli na Danskem, ko se je z družino vračal s počitnic na Tajskem. Najel je pomoč odvetniške pisarne Čeferin, od koder so se pritožili in uspeli. Po dveh tednih pripora se je Mešanović vrnil k družini na Švedsko, odvetnik pa je koprskemu sodišču sporočil njegov naslov in obljubil, da se bo odzival na pisanja iz Kopra. Koprsko sodišče je ocenilo, da se Mešanović ne skriva več ter preklicalo tiralico.

Streljal na civilista

Koprsko sodišče je nato švedske oblasti zaprosilo za zaslišanje osumljenca. Na naše poizvedovanje, ali so ga Švedi zaslišali, nam je predsednik sodišča Vitomir Bohinec konec lanskega julija pojasnil, da s Švedske še niso prejeli zapisnika o zaslišanju. Očitno pa je postala zahteva iz Kopra brezpredmetna, saj je preiskovalna sodnica medtem zavrnila zahtevo tožilstva po ponovni uvedbi preiskave. Po pritožbi tožilstva se je enako odločil tudi zunajrazpravni senat.

Tako sodnica kot senat sta namreč ugotovila, da opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po kazenskem zakoniku nekdanje Jugoslavije. Mešanović naj bi se po mnenju tožilstva vojskoval na prepovedan način s tem, ko je streljal na civilno vozilo, v katerem sta bila civilista. Kot vojak ne bi smel ustavljati civilnih vozil na javni cesti, še manj pa streljati na civiliste. Ker je bilo za dejanje zagroženo do 15 let zaporne kazni, bi primer zastaral šele leta 2021.

Ni bilo prepovedano vojskovanje

Preiskovalna sodnica in senat pa sta ugotovila, da tožilstvo ni dovolj natančno opisalo, katera mednarodna pravila naj bi Mešanović kršil, da je streljanje po jugoslovanskem kazenskem zakoniku opredeljeno kot dovoljen način boja, da je strelec streljal v spodnji del vozila in da tožilstvo ni dovolj natančno opredelilo, da je bil Požar civilna oseba. Tožilstvo se je na odločitev pritožilo, višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo.

Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da opis Mešanovićevega dejanja bolj kot kaznivemu dejanju uporabe nedovoljenih bojnih sredstev ustreza kaznivemu dejanju povzročitve smrti iz malomarnosti. Po kazenskem zakoniku nekdanje Jugoslavije je bila za to dejanje zagrožena najvišja kazen petih let zapora, kar pomeni, da je primer absolutno zastaral po desetih letih, torej že julija 2001.

DANIJEL CEK