SŽ: Človeška napaka razlog za decembrsko železniško nesrečo na tirih

LJUBLJANA > “Vzrok za nastanek izrednega dogodka je v celoti v človeškem faktorju, vse naprave so delovale brezhibno. Temeljni vzrok je neoddaja najave o vožnji vlaka s strani progovnega prometnika in potem neizdaja obvestila o odhodu vlaka iz Postojne čuvaju na progi,” je glavni vzrok za decembrsko nesrečo, v kateri sta na železniški progi nad Rakitnikom decembra umrla 43-letni zet in njegov 60-letni tast, oba iz Postojne in oba delavca Slovenskih železnic, po končani interni preiskavi železnice včeraj razkril direktor družbe SŽ-infrastruktura Matjaž Kranjc.

Ta je torej povedal tisto, kar smo mediji izvedeli in objavili že nekaj dni po tragičnem dogodku; da je torej progovni prometnik iz pisarne v Postojni dvakrat potrdil strojevodji vlaka, da lahko nadaljuje pot proti Prestranku, in dvakrat pozabil o tem obvestiti čuvaja na progi. Ob hrupu delovnih strojev je delavcem tako vlak neslišno pripeljal za hrbet, prva dva zbil in smrtno ranil, ostali, ki so stali nekaj deset metrov naprej na progi, pa so v zadnjem trenutku odskočili.

Klepetal po telefonu

“Progovni prometnik je pred samim dogodkom opravljal pogovor po službenih napravah v privatne namene, kar ni pozitivno vplivalo na njegovo zbranost. Naprava je delovala pravilno, to, da je dvakrat potrdil, da je nekaj storil, čeprav tega ni storil, je, žal, nerazumljivo,” je povedal Kranjc. Na vprašanje ali je prometnik tik pred nesrečo res klepetal s strojevodjo tega vlaka, je Kranjc odgovoril, da ne. Po naših zanesljivih informacijah naj bi prometnik govoril s strojevodjo drugega vlaka, klepetala pa naj bi o povsem zasebnih zadevah.

Zaradi tega so na železnici po dogodku prometnikom, ki vodijo promet iz pisarne, dali jasna dodatna navodila in dodatne prepovedi. “… ki so bile sicer že dvakrat dane, pa smo jih še enkrat ponovili, da se izločijo vse tisti elementi, ki lahko prometniku kakorkoli izmaknili pozornost,” je povedal Kranjc.

Ni gledal voznega reda

O krivdi čuvaja pa je dejal, da je imel pri sebi spisek vlakov, kar je bila tudi njegova delovna obveznost, in da bi moral pri prometniku preveriti, zakaj ta vlak ni krenil iz Postojne proti njim. “Potniški vlak je zamujal štiri minute in bi moral biti že prej na tej lokaciji, skupina se je celo pogovarjala o tem, vendar se je v celoti zanašala na obvestilo prometnika,” je pojasnil Kranjc. Po ugotovitvah preiskave čuvaj tudi ni stal na najboljšem mestu, enako naj ne bi bilo optimalno organizirano delovno mesto skupine. “Je pa čuvaj vlak prvi videl, vendar prepozno, s svojo reakcijo je verjetno preprečil še kakšno smrt,” trdi Kranjc.

O strojevodji je Kranjc dejal, da je pred prihodom na kraj nesreče nedvomno trikrat potrobil, vendar “to ni bilo optimalno glede na progo, sami veste, da tam proga zavija, delavci pa so delali s stroji.” Po njegovih besedah bi torej moral bolj intenzivno in večkrat trobiti. Je pa po mnenju Kranjca strojevodja potem “odreagiral najboljše možno”.

Na vprašanje ali so pred nesrečo že prejeli pritožbe nad omenjenega prometnika, je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes odgovoril, da ne, in da je bil prometnik dober delavec. Potrdil je, da je bil sicer vpleten v incident leta 2017, vendar da sodišče takrat ni ugotovilo njegove napake. Prometnik je zdaj v postopku izredne odpovedi, čuvaj pa ne, vendar se ne čuti še sposobnega vrniti se na delo. “Če bo šlo tako naprej, bomo zanj verjetno skušali najti drugo delovno mesto,” je dodal Mes.

Po novem dva čuvaja

In kako so na železnici ukrepali, da se tovrstni dogodki ne bi ponovili? Po besedah Kranjca so ob delu na progi zdaj predpisali znižanje hitrosti vlakov in varovanje z dodatnim čuvajem. “Prej je bila to opcija, zdaj je obveza,” je zatrdil. Po novem so predpisali tudi organizacijo dela na progi, o kateri se je prej lahko sam odločil delovodja. Sicer pa je Kranjc zagotovil, da lahko vsak delavec na železnici zavrne opravljanje dela in zahteva dodatne varnostne ukrepe, če sam oceni, da je delo prenevarno. Mes je povedal, da se je to zgodilo lani poleti pri Litiji.

Po tragični nesreči nad Rakitnikom sicer poteka še preiskava glavnega državnega preiskovalca železniških nesreč Daniela Lenarta, ki je po prvih ugotovitvah prav tako potrdil, da je vsa varovala ob delu na progi slonijo na človeških faktorjih, svojo preiskavo pa pod vodstvom tožilstva opravljajo tudi kriminalisti. Ta predkazenski postopek lahko na koncu privede do obtožbe in celo obsodbe krivcev za nesrečo.