Teoretično bi ga lahko rešili
Včeraj se je končal dokazni postopek v primeru zoper zdravnika Silvana Saksido in Andreja Bartolića, ki naj bi povzročila smrt Franja Batagelja iz malomarnosti. Po zaslišanju sodnega izvedenca medicinske stroke Gorazda Voge bo, po morebitnih spremembah v obtožnici ter zaključnih besedah obrambe in tožilstva, odločitev sodišča znana prihodnji teden.
NOVA GORICA > Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje zdravnikoma internistoma, ki ju obtožnica bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti. Na predlog sodišča so zaslišali sodnega izvedenca Gorazda Vogo, specialista internistične medicine, in tako sklenili dokazni postopek.
V soboto, 9. decembra 2006, so svojci v dopoldanskih urah pripeljali tedaj 67-letnega Franca Batagelja v šempetrsko bolnišnico z napotno diagnozo dežurne zdravnice Tatjane Lukner iz novogoriškega zdravstvenega doma. Sumila je, da gre pri pacientu za disekcijo aorte. Sprejel ga je tedaj zdravnik specializant Andrej Bartolić, glavni dežurni zdravnik pa je bil obravnavanega dne Silvan Saksida. Tožilstvo jima očita, da kljub napotni diagnozi nista prepoznala urgentnega primera in sta pacienta zdravila za pljučno embolijo. Istega dne je Batagelj popoldne umrl zaradi tamponade srca.
Diagnostične stopnice
Izvedenec je povedal, da klinična slika ob sprejemu pacienta ni kazala hujših okvar. Batagelj naj bi bil stabilen, njegov utrip je bil trden, vsebnost kisika pa normalna.
“V diagnostični preiskavi je potrebno stopiti na vsako diagnostično stopnico,” je poudaril in dodal, da je treba v urgentni ambulanti vedno izključiti najpogostejše vzroke in razširiti diagnostični postopek. Ker so Batagelja pripeljali v tovrstno ambulanto, naj bi se postopki odvijali hitro, a ker je bil pacient stabilen, ga niso obravnavali urgentno. Teoretično bi pacienta lahko rešili, v praksi pa bi to storili težje, saj je šlo za hud zaplet in diagnoze do obdukcije niso poznali.
V grobem naj bi za prevoz pacienta do ljubljanskega kliničnega centra porabili dve uri, nihče pa ni mogel zagotoviti, da bi Batagelja tam res operirali. Zato je izvedenec vnovič dejal, da teorije ne gre enačiti z realnostjo, ki je lahko povsem drugačna.
“Diagnozi disekcija aorte in pljučna embolija sta “lažnivki” in večkrat spregledani, lažje oblike pljučne embolije včasih tudi prebolimo, ne da bi za to vedeli,” je bil ilustrativen. “V manjših slovenskih bolnišnicah nimajo veliko izkušenj z disekcijo aorte, saj je takšna diagnoza v Sloveniji zelo redka. Tako povprečen zdravnik nima veliko izkušenj z aortno disekcijo. Tu ne gre za mladega ali zdravnika z daljšim stažem - odvisno je od tega, kolikokrat se je zdravnik že srečal s to diagnozo. Izkušnja brez osebne zavzetosti do bolnika kot individuuma pa ne pomeni nič,” je dejal izvedenec.
Vsaka ura pomeni veliko
Starost bolnika naj ne bi bila odločilna za operativni poseg, vplivala pa naj bi na odločitev za njen obseg. Pri Batagelju pa naj ne bi bilo učinkovite srčne akcije za operacijo, saj med oživljanjem pacienta efektivne cirkulacije ni bilo. Izvedenec je še menil, da bi zdravnika lahko bila pri svojem delu hitrejša, stopnja urgence pa naj bi bila vedno odvisna od stanja bolnika. Po njegovem mnenju je potrebno vedno čim prej prepoznati diagnozo - v tem primeru so jo lahko potrdili šele po obdukciji - in pravilno ukrepati. Poudaril pa je še, da postopki diagnostike ne morejo temeljiti na obdukciji.
Med listinskimi dokazi v obsežnem dokaznem gradivu je tudi mnenje Boruta Geršaka, izvedenca kirurške stroke, v katerem je zapisal, da se sam v tem primeru najverjetneje ne bi odločil za operativni poseg. V kolikor pa bi do operacije prišlo, naj bi bile možnosti za preživetje Batagelja minimalne.
Prihodnji teden bo tako verjetno že znana odločitev sodišča. Po obtožnici sta zdravnika internista Silvan Saksida in Andrej Bartolić povzročila smrt iz malomarnosti. Decembra 2006 naj ne bi ravnala v skladu z napotno diagnozo, v kateri je bil zapisan sum disekcije aorte, ampak sta pacienta Franca Batagelja zdravila za pljučno embolijo.
Zdravnika ves čas postopka trdita, da sta ravnala urgentno in v skladu z vsemi pooblastili ter strokovnimi prijemi, ki sta jih tedaj imela na voljo. Da bi sodišče zadevi prišlo do dna, so se v sodni dvorani zvrstile že številne priče, po večini medicinsko osebje, ki je usodnega dne obravnavalo pacienta, ter več izvedencev medicinske stroke.
ANA CUKIJATI
