Tožilec predlaga več kot sedem let zapora

NOVA GORICA > Na vrsti je le še sklepno dejanje ponovnega sojenja v zadevi Iskra Avtoelektrika, v kateri specializirano državno tožilstvo nekdanjima članoma uprave Iskre Avtoelektrike Tadeju Vidicu in Ivanu Lisjaku, nekdanjemu direktorju direkcije financ v tej družbi Darju Stepančiču ter nekdanjemu direktorju družbe SFM Marijanu Groffu očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Po včerajšnjih zaključnih besedah tožilca, pooblaščenca oškodovane družbe, petih zagovornikov in četverice obtoženih bo tričlanski senat novogoriškega okrožnega sodišča sodbo izrekel v torek.

Milejši prekršek, milejše kazni

“Po spomladi spremenjeni obtožnici zoper obdolžene, ki je bistveno ugodnejša od prve, jim sedaj pripisujemo storitev najmilejše oblike prekrška, to je pomoč pri naklepnem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali sodelovanje pri tujem kaznivem dejanju,” je pojasnil tožilec Boštjan Valenčič in nanizal sporne posle, transakcije ter podpise fiktivnih pogodb, ki segajo v leto 2007. “Izvedenka Jelena Marinko je v svojem mnenju potrdila, da je Iskra Avtoelektrika s poskusom menedžerskega odkupa utrpela škodo v višini sedem milijonov evrov, kar pa so skušali obtoženi s pokojnim nekdanjim predsednikom uprave družbe Alešem Nemcem skrbno zakriti s spornimi listinami,” je dodal. Po ugotovitvah tožilstva naj bi obtoženi s fiktivnimi posli skušali sanirati škodo družbe, ki je nastala z odkupom 24-odstotnega lastniškega deleža družbe.

Za obtožene je tožilec predlagal zaporne in denarne kazni: za prvoobtoženega Vidica tri leta zapora in nekaj več kot 33.000 evrov denarne kazni, za Lisjaka leto in pol zapora ter enako denarno kazen kot za Vidica, za Stepančiča devet mesecev zapora, ki jih po tožilčevem predlogu lahko preživi v hišnem zaporu, ter skoraj 26.500 evrov denarne kazni, za Groffa pa dve leti zapora in nekaj več kot 43.000 evrov denarne kazni.

Vsi brez premoženjskih koristi

Zagovorniki obtožene četverice se v svojih zaključnih besedah niso bistveno razlikovali, saj so vsi zatrjevali, da obdolženi niso storili očitanega kaznivega dejanja. To jim ni bilo niti dokazano, saj niso nikoli ravnali z namenom menedžerskega prevzema ali oškodovanja Iskre Avtoelektrike, kasneje Letrike in sedaj družbe Mahle. “Obtožba nima ne repa ne glave in iz kazenskega prehaja v gospodarsko pravo. Za odškodninsko odgovornost obtoženih ne obstaja noben dokaz, zato niso dolžni ničesar plačati domnevno oškodovani družbi,” je dejal Vidicev zagovornik Sebastjan Kerčmar. Lisjakov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je opozoril, da je bil namen četverice le omiliti škodo oziroma sanirati odločitve tedanjega predsednika uprave družbe. “Premoženjske koristi s tem ni pridobil nihče,” je še zatrdil.

Stepančičev zagovornik Simon Čehovin je menil, da bi moralo tožilstvo po prejetju dopolnjenega izvedenskega mnenja ekonomske stroke umakniti obtožnico in dodal, da ni naveden motiv povzročitve škode obdolženih. Groffova odvetnika Dejan Marković in Peter Žnidaršič pa sta izpostavila, da vzročne povezave med nastalo škodo in domnevnimi povzročitelji - glede na dokaze v spisu - ni. “Obramba je uspela s pritožbo na višjem sodišču razveljaviti prvo sodbo, zato sodišče ne bi smelo dovoliti tolikšnih sprememb v obtožnici, saj so s tem kršene določene določbe zakona o kazenskem postopku,” je sklenil Žnidaršič. Zagovorniki vseh obdolženih so za svoje varovance predlagali oprostilne sodbe.

Ni šlo za menedžerski prevzem

Obtoženi so vnovič pojasnili, da niso krivi za dejanja, ki jih navaja obtožba. “V šoku sem zaradi slišanih očitkov. Naši zagovori stojijo na trdnih temeljih od prvega dne te sodne agonije,” je dejal Vidic.

Lisjak je poudaril: “Ni šlo za poskus menedžerskega odkupa. Nekajmesečni predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Igor Mihajlovič je podal kazensko ovadbo zoper nas zaradi neuspelega menedžerskega prevzema, ki pa je bila skrajno zavajajoča.” Stepančič je dodal, da se ni nikoli ukvarjal s posli na robu zakonitosti, Groff pa je sklenil, da ta kazenski proces temelji na nepreverjenih podatkih, saj so vsi delovali konstruktivno in v dobro družbe.

ANA CUKIJATI