Tožilstvo za Črnigoja znova predlaga skoraj štiri leta zapora

NOVA GORICA > “Očitanega kaznivega dejanja nisem storil,” so bile zadnje besede obtoženega Dušana Črnigoja in hkrati zadnji stavek zaključnih besed na današnjem zaključku ponovnega sojenja v zadevi Stavbenik.

Drugo sojenje je tik pred ciljem

Novogoriško tožilstvo namreč že od leta 2007 vztraja pri očitkih, da je Dušan Črnigoj, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Primorja, leta 2001 s sporno prodajo svežnja 95.305 delnic družbe Gip Stavbenik podjetju Vital ajdovsko Primorje oškodoval za 1,38 milijona evrov. Po prepričanju tožilke Damijane Bandelj naj bi jih prodal pod ceno, Vital pa naj bi nato delnice prodal Črnigoju in še 28 vodilnim v družbi Primorje oziroma Primorje Holding. Nekdanji predsednik uprave gradbene družbe Primorje, ki je že več let v stečaju, se je na zatožni klopi novogoriškega sodišča tako znašel zaradi zlorabe položaja.

Tokrat drugič, saj je novogoriško sodišče Črnigoja decembra leta 2013 v tej zadevi že obsodilo na tri leta zapora, 25.000 evrov denarne kazni ter mu kot stransko kazen določilo, da mora vrniti Primorju v stečaju 1,38 milijona evrov, za kolikor naj bi podjetje tudi oškodoval. Koprsko višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Za tožilstvo je zajec tičal v zasebnih interesih

Podobno kot konec novembra leta 2013 je tudi danes tožilka za Črnigoja predlagala tri leta in osem mesecev zaporne kazni, poleg tega pa še 27.000 evrov stranske denarne kazni 27. V zaključnih besedah je še dejala, naj sodišče ugodi premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanega Primorja v višini 1,4 milijona evrov, ob tem pa naj obtoženi plača vse stroške sodnega postopka.

“Glede vprašanja, kolikšna škoda - ali pa ne - je nastala s prodajo delnic, se ni nihče od petih izvedencev natančno opredelil, a jo je mogoče določiti,” je menila. “Šlo je sicer za pravno dopusten posel, ki pa se je zgodil v škodo Primorja. Prodaja je bila nesmotrna, Dušan Črnigoj pa si se s podpisom kupoprodajne pogodbe tako pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo ajdovskega podjetja. Zasledoval je namreč zasebne interese,” je med drugim dejala.

Obramba: obtožba je nelogična

Obdolženčeva zagovornika Danilo Grilj in Janez Koščak pa sta vnovič zatrdila, da škoda pri prodaji delnic ni nastala oziroma niti ni mogla nastati. Za Črnigoja sta, tudi zato, ker menita, da tožilstvu ni uspelo dokazati očitanega kaznivega dejanja, predlagala oprostilno sodbo.

“Nerazumljivo je, da tožilka vztraja pri mnenju posebnega davčnega urada iz leta 2004, ki je bilo nato zavrnjeno pri dveh državnih organih,” je med drugim poudaril Grilj, ki se je v zaključni besedi naslonil predvsem na ekonomske analize in ponovil ugotovitve izvedencev, da s prodajo delnic ni prišlo do oškodovanja Primorja, delničarjev in države.

“Črnigoj ni guru računovodstva”

Koščak se je dotaknil kazenskopravnega aspekta postopka in najprej poudaril, da znakov očitanega kaznivega dejanja ni, poleg tega pa je dodal, da obtožni akt temelji na nepoznavanju osnovnih gospodarskih pojmov ter ekonomije v letu 2001. “Nova obtožba je še bolj nelogična in domišljijska kot prva,” je bil jasen. “Črnigoj namreč ni guru računovodstva ter specialist za vrednotenje podjetij, prav tako ni jasnoviden, da bi lahko bil odgovoren za očitke iz obtožbe. Poleg tega pri prodaji ni šlo za njegovo osebno odločitev, ampak za kolektiven, javen, transparenten posel v skladu z veljavno zakonodajo,” je sklenil.

Dušan Črnigoj pa je nazadnje zatrdil, da si je vedno prizadeval za korist Primorja in ne bi zato nikoli privolil v njegovo oškodovanje, poleg tega pa ni imel potrebnih znanj, da bi prodajo lahko izvedel z namenom oškodovanja Primorja.

ANA CUKIJATI