Tragična nesreča je prehitela zamenjavo reduktorja

NOVA GORICA > Obtoženi se za delovno nesrečo, v kateri sta septembra 2008 ugasnili življenji dveh delavcev Primorja Geotehnike, ne čutijo odgovorne, jo pa obžalujejo.

Tragična nesreča na gradbišču črpalne hidroelektrarne Avče v občini Kanal ob Soči se je zgodila 9. septembra leta 2008. V njej sta umrla 37-letni hrvaški državljan J. M. in 49-letni državljan Bosne in Hercegovine J. R., medtem ko je bil 22-letni delavec huje, 27-letni delavec pa laže poškodovan. Vsi so bili delavci družbe Primorje Geotehnika.

Zaradi okvare ugasnili dve življenji

Policisti so v preiskavi ugotovili, da je zaradi okvare strojnice žerjava in natrgane jeklenice, s katero so se po jašku spuščali trije zaposleni, košara z delavci padla 70 metrov globoko.

Ustavil naj bi jo šele varovalni oder na globini 180 metrov. Sedemindvajsetletnik, ki je bil spodaj, je še pravočasno odskočil in se le laže poškodoval. Dela na gradbišču hidroelektrarne v Avčah naj bi bila tedaj v zaključni fazi.

Po končani kriminalistični preiskavi so vložili kazensko ovadbo zoper štiri nekdanje vodstvene delavce na gradbišču, kjer se je zgodila nesreča, eden od njih pa je v tem času umrl.

Obtožnica tako zaradi ogrožanja varnosti pri delu bremeni Romana Sladiča, Ismeta Turanovića in Andreja Koširja, ki so že na predobravnavnem naroku zanikali svojo krivdo, včeraj pa so se zagovarjali.

Brezhibno dvigalo s hrupnim žerjavom

Roman Sladič je bil tedaj direktor Primorja Geotehnika in je skrbel predvsem za finančni del projekta, zato je bil tudi podpisan pod vso projektno dokumentacijo v zvezi z gradnjo in izvajanjem del na ČHE Avče.

Zdaj že pokojni Aleš Hauptman pa naj bi bil vodja tehničnih del na projektu. Čeprav naj žerjav ne bi bil primeren za prevoz ljudi, naj bi med izvajanjem projekta dobili zagotovilo, da lahko z njim prevažajo tudi ljudi. Ob tem je prvoobtoženi še enkrat poudaril, da krivde po obtožbi ne sprejema.

Ismet Turanović je bil tedaj kot zunanji izvajalec na gradbišču odgovoren za zagotavljanje varnosti pri delu. Po njegovih besedah naj bi bila uporaba žerjava legalna, prav tako naj bi bili vsi vpleteni v omenjeni projekt seznanjeni z njegovo uporabo. Edina pomanjkljivost naj bi bila ta, da bi morala biti varnostna zavora pri izdelavi dvigala že vgrajena, kar naj v projektu ne bi bilo zapisano. Do nesreče naj bi bilo na delovišču vse v redu, večkrat so ga obiskali tudi različni inšpektorji, ki niso našli nobenih pomanjkljivosti.

Junija 2008 pa naj bi po navodilu predsednika uprave Primorja Dušana Črnigoja na projekt ČHE Avče razporedil tudi Andreja Koširja. Kot razlog za to naj bi navedli zamujanje z izvedbo del ter odtujitev materiala.

Tretjeobtoženi je bil tako po letu dni od začetka gradnje ČHE Avče zadolžen za geotehnična dela, pravočasno naročanje materialov in sprotno dnevno obveščanje investitorja - Soških elektrarn Nova Gorica - o izvedbi del. Dan pred nesrečo so ga opozorili na glasno delovanje žerjava, a sam ni imel pristojnosti za njegovo popravilo.

Preganjali so jih roki

Včeraj je sodišče zaslišalo le eno od povabljenih prič, saj vabila nekaterim sodelavcem pokojnih niso bila vročena.

Marjan Paljk je bil kot strojni tehnik zadolžen za montažo, vzdrževanje in delovanje žerjavov za potrebe izkopa vertikalnega jaška. Dela naj bi po njegovih besedah do septembra potekala normalno, nekaj dni pred nesrečo naj bi reduktor žerjava deloval glasneje kot običajno, hrup pa je tudi že začel motiti delavce na gradbišču. Ob pregledu žerjava ni ugotovil nič posebnega. Dvigalo naj bi bilo v brezhibnem stanju, a hrup ni pojenjal.

Dan pred nesrečo je tako pripeljal nadomestni reduktor, ki naj bi ga namestili naslednji dan. Žerjavistom naj bi tudi naročil, naj z dvigalom upravljajo v prvi prestavi z nižjimi obrati, sam pa nikoli ni dovolil prevoza ljudi s tem žerjavom. Vse preizkuse je opravljal z materialom (gramozom), žerjav pa naj bi nastavili na maksimalno obremenitev. “Dela na gradbišču se niso smela ustaviti, preganjali so nas roki. Popravilo je pomenilo zastoj del,” je še dodal.

Sojenje se nadaljuje danes in jutri, ko naj bi se pred senatom zvrstile številne priče, ki so usodnega dne bile na delovišču ali pa bile kako drugače povezane s projektom. Sodišče mora pregledati tudi obsežno dokazno gradivo.

ANA CUKIJATI