Trenutek, ki lahko spremeni življenje ... ali ga ugasne
Do 10. novembra so na slovenskih cestah ugasnila 104 življenja, kar je sicer najmanj v zadnjih šestih letih. Vendar številke ne povedo vsega. Za vsako žrtvijo prometnih nesreč ostajajo svojci, prijatelji, znanci, sodelavci. In pogosto tudi mnogo vprašanj, ki ne dobijo odgovora. Slovenija je tudi letos obeležila svetovni dan žrtev prometnih nesreč.
LJUBLJANA > Tretjo nedeljo v novembru je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Gibanju, ki so ga podprli tudi Združeni narodi, se je letos že sedmič pridružil tudi Zavod varna pot ob podpori vladnih in nevladnih organizacij, tudi s številnimi aktivnostmi, ki so potekale v minulih dneh.
Ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je novinarka Večera Damijana Žist, ki je od ustanovitve članica Zavoda varna pot, predstavila knjigo Nevidni svet žrtev prometnih nesreč. V njej je zapisala tragične zgodbe žrtev in njihovih svojcev.
Med žrtvami je veliko mladih
Kot poudarjajo v Zavodu varna pot, je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnem priznanju njihovega trpljenja in izgube. Smrt ali poškodba v prometni nesreči je travmatičen dogodek, ki dolgotrajno ali celo trajno vpliva na življenje celotne družine. Med žrtvami je namreč tudi veliko mladih. Svetovni dan povezuje žrtve prometnih nesreč po vsem svetu in družbi sporoča, da so posledice prometnih nesreč nesprejemljive, pa tudi, da ravnodušnost ni pravi odziv.
Na sobotni osrednji slovesnosti v Ljubljani je generalni direktor policije Stanislav Veniger dejal, da si policija skupaj s številnimi ustanovami že leta prizadeva za nenehno osveščanje o pomenu odgovorne udeležbe v prometu. Kljub temu, da se je prometna varnost izboljšala, na slovenskih cestah letno še vedno umre približno 120 ljudi, približno 800 pa se jih hudo poškoduje. Nekaterim od njih, pa tudi njihovim svojcem, se življenje spremeni za vedno. Vozniki bi po Venigerjevem mnenju lahko marsikatero nesrečo preprečili, če bi malo popustili stopalko za plin, vozili bolj zbrano ali pred vožnjo kritično ocenili svoje psihofizične sposobnosti.
Tudi zadnji aferi o kupovanju vozniških izpitov in potrdil o opravljenih tečajih varne vožnje se Veniger v svojem nagovoru ni izognil. “To je absolutno nedopustno in skrajno neodgovorno. Presekati moramo miselnost, da bodo za našo varnost v prometu skrbeli drugi, saj največ lahko naredimo prav sami.” Predsednik parlamenta Janko Veber je ob tem dodal, da pričakuje takšen konec postopkov, ki bo resen opomin za prihodnost.
Pod vplivom alkohola je bila kar četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, ki so se letos zgodile na slovenskih cestah.
Po svetu vsak dan umre 3560 ljudi
Lani je na evropskih cestah umrlo 27.700 ljudi, še 313.000 udeležencev prometnih nesreč je utrpelo hujše poškodbe. Po svetu dnevno umre v prometnih nesrečah 3560 ljudi oziroma 1,3 milijona letno. Na slovenskih cestah je lani umrlo 130 ljudi, do 10. novembra letos pa so terjale 104 življenja. Od leta 1991 do lani je na cestah umrlo 6810 ljudi, poškodovalo pa se jih je skoraj 310.000.
Po podatkih policije je bila prometna varnost v prvih devetih mesecih letos nekoliko boljša kot lani, saj se je zgodilo za dobrih 17 odstotkov manj prometnih nesreč, poškodovalo se je manj udeležencev, do konca septembra pa je umrlo 89 ljudi, dva več kot v enakem obdobju lani.
Približno deset odstotkov povzročiteljev nesreč je bilo pod vplivom alkohola in delež teh se je v zadnjem letu rahlo povečal. Pod vplivom alkohola pa je bila kar četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč. Alkohol je sicer najpogostejši “sopotnik” hitrosti in nepravilnih premikov z vozilom, ki sta najpogostejša vzroka nesreč. SILVA KRIŽMAN