Trgoavto spravil na kolena

KOPER > Igorja Jerota, 45-letnega mariborskega poslovneža, doktorja ekonomskih znanosti, nekdanjega predsednika nadzornega sveta Trgoavta in nekdanjega večinskega lastnika podjetja, so na sojenje pripeljali iz zapora na Dobu, kjer prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi unovčevanja ponarejenih dolarjev in evrov. Lani je postala pravnomočna tudi sodba zaradi davčne zatajitve in ponarejanja listin, ki mu jo je izreklo slovenjgraško sodišče. Prisodilo mu je leto in tri mesece zapora.

Včeraj pa se je na koprskem okrožnem sodišču začelo še sojenje zaradi izčrpavanja Trgoavta. Jerotu in 45-letnemu Leonu Durakoviću iz Lendave, ki je bil v Trgoavtu vodja maloprodaje in član nadzornega sveta, koprsko tožilstvo očita kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, Jerotu pa še ponarejanje poslovnih listin. Upnike Trgoavta naj bi s fiktivnimi posli skupaj s pokojnim predsednikom uprave Matjažem Cegnarjem oškodovala za približno 343.000 evrov, enega od upnikov pa naj bi Jerot spravil v privilegiran položaj.

Obtožena naj bi finančni tok preusmerila na družbo Neo Leasing, prek katere je Jerot lastniško obvladoval Trgoavto. Kazniva dejanja naj bi se dogajala leta 2011. Jerot naj bi med drugim odredil, da so v Trgoavtu izdali fiktiven račun za (fiktivne) storitve Neo Leasinga. Duraković pa naj bi odredil, da se dnevni izkupički Trgoavta nakazujejo na račun Neo Leasinga, tako so 343.000 evrov prenesli na Neo Leasing in za ta znesek oškodovali upnike, ki so že imeli sklepe o izvršbi. Sporen naj bi bil tudi fiktiven prenos nekaterih nepremičnin Trgoavta na Neo Leasing.

“Premoženje skrili pred upniki”

Jerot naj bi marca 2012 odredil, da se nekatere zaloge Trgoavta “prodajo” hčerinski družbi na Hrvaškem. “Tako so jih skrili pred upniki,” je poudarila državna tožilka Tamara Pahor, ko je predstavljala obširno obtožbo. Tožilstvo jim očita tudi prevzem dolga do Sintala Koroška in prenos 21 službenih vozil na Neo Leasing. Po obtožbi naj bi kupnino kompenzirali s fiktivnimi računi, posel pa je bil dodatna podlaga za prenos denarja na Neo Leasing.

Kaznivo dejanje ponarejanja listin naj bi Jerot zagrešil, ko je v Trgoavtu odredil izdelavo ponarejenega fiktivnega računa za 112.000 evrov za domnevne storitve Neo Leasinga. Tožilstvo je prepričano, da podlage za to ni bilo.

Jerot je vse očitke tožilstva zavrnil. Z zagovornico Martino Žaucer Hrovatin iz odvetniške družbe Kozinc sta pripravila obsežen pisni zagovor. Jerot je najprej obširno pojasnil ozadje dogajanja, v katerem je orisal svojo poslovno pot in ustanavljanje družb Koroška in Neo Leasing, prek katerih je postal večinski lastnik Trgoavta, izvedel dve dokapitalizaciji in načrtoval še tretjo.

Povedal je, da je upravo Trgoavta najprej vodil Marjan Sedej, ki je v začetku leta 2011 zapustil podjetje. “Deloval je brez soglasja nadzornega sveta in grobo kršil statut družbe. Leta 2008 je začel promet v Trgoavtu drastično padati, na kar pa uprava ni reagirala,” je Jerot začel opisovati začetek konca. Sedej naj bi po Jerotovih besedah odstopil brez pojasnil. “Pobegnil je,” je dejal Jerot. Brez soglasja nadzornikov naj bi najel posojili pri Gorenjski banki, o čemer ga ni obvestil. Je pa zato včeraj obtoženi nanizal še več domnevnih napak, ki naj bi jih še storil Sedej.

Težko posluša očitke o izčrpavanju

Nato je Jerot opisoval, kako je poskušal Trgoavto rešiti pred propadom. Z indonezijskimi partnerji se je dogovarjal za dokapitalizacijo, težko 14 milijonov evrov. A je nato padla v vodo, ko so ga priprli zaradi ponarejenega denarja. “Težko mi je poslušati očitke, da sem družbo izčrpaval,” je večkrat ponovil in vztrajal, da je vlagal v Trgoavto. Zanikal je večino očitkov tožilstva, na nekatere pa še pripravlja odgovor. Zavrnil je, da bi bil račun za Neo Leasing v višini 112.000 evrov fiktiven, saj da so njegove družbe res opravljale določene storitve za Trgoavto. Zanikal je tudi, da je odredil prodajo zalog hrvaški hčerinski družbi, saj je bil takrat že pridržan. “Ne jaz ne Neo Leasing si nismo prisvojili niti evra,” je še zatrdil. S svojimi družbami v stečajnem postopku Trgoavta uveljavlja 1,6 milijona evrov terjatev.

Poslovneži, ki naj bi jih Ceglar pritegnil k dokapitalizaciji Trgoavta in s katerimi naj bi bil že dogovorjen, naj bi bili iz Indonezije, o čemer priča tudi dokumentacija, ki jo je vložil v sodni spis. “Ti ljudje so tudi lastniki Interja, v ta klub so vložili 505 milijonov evrov,” je povedal Jerot in s tem poskušal podkrepiti resnost posla. Imena teh poslovnežev pa so se pojavila tudi na sojenju zaradi ponarejenega denarja. Jerot po pravnomočnosti sodbe zahteva obnovo postopka.

Glede soobtoženega Durakovića pa je zatrdil, da ni imel nobenih pristojnosti, bil je operativec. O vsem je odločal Cegnar, je še dodal. Očitke tožilstva je zavrnil tudi Duraković. Potrdil je, da je nekatere sporne listine podpisal, a da je to delal po navodilih nadrejenih, predvsem Cegnarja, drugih listin pa ni ne pripravil ne podpisal “S financami nisem imel nič,” je zatrdil. Povedal je, da je bil v podjetju zaposlen devet mesecev in da ga v tem času ni mogel ne uničiti ne pri tem pomagati, saj ni odločal o ničemer. Dodal je, da ni bil niti na eni seji nadzornega sveta in da ni dobil nobene dokumentacije.

Sojenje se bo z zaslišanjem prvič prič nadaljevalo konec prihodnjega tedna.

SIJAN PRETNAR