Trojica ostaja v zaporu

LJUBLJANA > Čeprav so vpleteni danes z odzivi še zelo skopi, je jasno, da se bodo pritožili na ustavno sodišče.

Petčlanski senat vrhovnega sodišča, ki je obravnaval zadevo, ni ugotovil kršitev zakona iz člena zakona o kazenskem postopku, ki določa, v katerih primerih se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteve zagovornikov obsojencev so bile vložene tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, še piše v 74 strani dolgi obrazložitvi sodbe. Obsojeni so dolžni plačati tudi po 1000 evrov sodne takse.

Zagovorniki treh obsojenih so v svojih zahtevah navajali, da v opisu dejanj niso navedeni oziroma konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivih dejanj dajanja in sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, v izreku pa da ni konkretiziran način storitve kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče se z njimi ni strinjalo.

Dokaznemu standardu za obsodilno sodbo zadoščeno

Vrhovno sodišče tudi ni ugotovilo, da odločilna dejstva niso ugotovljena onkraj razumnega dvoma. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je dokaznemu standardu za obsodilno sodbo zadoščeno.

V opisu dejanja je določno navedeno, da je obsojeni Janša sprejel obljubo nagrade za stranko SDS, piše v odločbi vrhovnega sodišča. Določno je opisana komunikacijska veriga od Reija Niittynena, Hansa Wolfganga Riedla, Walterja Wolfa preko Jožeta Zagožna do Janeza Janše, na podlagi katere je Janša preko Zagožna sprejel obljubo plačila provizije.

Po mnenju vrhovnih sodnikov je korist določno opisana v obljubi plačila provizije za prodajo po pogodbi. Za posredovanje pri poslu je bila dogovorjena 4,2-odstotna provizija, samo sprejetje obljube plačila nagrade pa je konkretizirano tudi z navedbo odstotka provizije, ki se bo obračunal od celotnega zneska 161,9 milijona evrov.

Takšen opis je sam po sebi dovolj determiniran, konkreten in jasen, saj je jasno, obljuba česa je bila sprejeta. Dejstvo, da je bila obljuba nagrade sprejeta v času med 10. in 22. avgustom 2005 pa konkretizira opis, da je Zagožen 22. avgusta 2005 po navodilih Janše zahteval 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije in pogodbo, ki je vsebovala to predplačilo. V pravnomočni sodbi je tudi opisano, da je Janša skupaj z Zagožnom spremljal priprave za izvedbo postopka naročila zaupne narave za nakup osemkolesnikov in ga nadzoroval, menijo sodniki.

V SDS še brez komentarja

Zagovorniki so opozarjali, da v sodbi ni opisan komunikacijski način, prek katerega bi bilo kaznivo dejanje storjeno. A to po mnenju vrhovnega sodišča ne pomeni, da zakonski znaki kaznivega dejanja niso dovolj opisani.

V SDS so za zdaj še brez komentarja, odzvala se nista niti Janšev zagovornik Franci Matoz ter zagovornik Ivana Črnkoviča Dejan Marković, zagovornik Toneta Krkoviča Jože Hribernik pa je napovedal, da se bodo na ustavno sodišče obrnili v čim krajšem času. Za odziv ni bil dosegljiv niti vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc.

So se pa tudi danes pred vrhovnim sodiščem zbrali Janševi podporniki, ki so vzklikali kritike na račun predsednika sodišča Branka Masleše ter se zavzemali “za pravico, za resnico in za svobodno Slovenijo”.

Iz Odbora 2014 so sicer že dopoldne spomnili, da je danes 140. dan, odkar je Janez Janša “po krivici zaprt, s čimer so njemu in njegovi družini sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine”.

Odločitev vrhovnega sodišča je sicer neuradno znana že mesec dni. Petčlanski senat vrhovnega sodišča je namreč zasedal konec septembra oziroma v začetku oktobra, ko so tudi sprejeli odločitev. Vendar svoje odločitve niso razkrili, saj so morali pripraviti pisno odločbo.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna, trojica je na to odločitev torej odgovorila z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vsi trije že prestajajo zaporne kazni. Janša jo je nastopil junija, Krkovič julija, Črnkovič pa konec oktobra.

Janša izgubil poslanski mandat

Janša bo torej kmalu prestal petino dosojene kazni, kar pomeni, da bo morda dobil možnost izhodov. Prost izhod iz zavoda - ta se praviloma koristi doma - se sme obsojencu dodeliti največ petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur.

Obsojeni v zadevi Patria imajo sedaj možnost pravico iskati na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.

Janez Janša je sicer zaradi obsodbe na zaporno kazen v zadevi Patria na podlagi zakona o poslancih izgubil tudi poslanski mandat. Zaradi tega se je že pritožil na ustavno sodišče. Odločitev vrhovnih sodnikov, ki so zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, pa po ocenah pravnika Rajka Pirnata ne bi smela vplivati na postopek Janševe pritožbe glede poslanskega mandata. Sicer pa mora senat sodišča najprej odločiti, ali bodo pritožbo glede mandata sploh vzeli v obravnavo, je dodal. Po njegovih ocenah pogojev za to ni, ker je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

STA