Tudi Primorska ima velika srca
Pred današnjim dnevom Civilne zaščite (CZ) so včeraj na državni slovesnosti na Brdu pri Kranju podelili priznanja številnim posameznikom in ustanovam. Najvišje priznanje, kipec CZ za življenjsko delo, je romal v primorske roke. Prejel ga je Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini.
BRDO PRI KRANJU > “To je priznanje za 30 let dela na tem področju. Na našem območju se je v zadnjih letih zgodilo tudi veliko naravnih nesreč, ki so zahtevale veliko dela in organizacije vseh služb, ki sodelujejo. Če je organizacija dobra, potem stvari tečejo,” na priznanje, ki ga je dobil v včeraj, pravi Bogdan Zoratti.
Bogdan Zoratti aktivno deluje v sistemu zaščite in reševanja že 28 let. Že leta 1985 se je zaposlil kot referent za CZ na sekretariatu za obrambo na novogoriški občini. Po letu 1995 je prevzel vodenje civilne zaščite v Mestni občini Nova Gorica. V dolgoletni karieri je vodil nešteto intervencij, pomagal štabom CZ ob potresih v Posočju in ob plazu v Logu pod Mangrtom, organiziral pa je tudi veliko odmevnih vaj.
Ob tem dodaja, da seveda vse to ni odvisno samo od enega človeka, tu so še številni gasilci in drugi prostovoljci, pa župani, koordinacija z občinskimi sveti.
Zoratti poudarja, da je v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki želijo prostovoljno pomagati, kar se je pokazalo tudi ob zadnji ujmi. Meni, da bi morala država glede prostovoljnih gasilcev določene stvari urediti, predvsem glede davkov. Po eni strani bodo morala prostovoljna društva plačevati davek na nepremičnine za stavbe gasilskih društev, po drugi strani pa ljudje zbirajo prostovoljne prispevke zanje.
Ob zadnji ujmi, ki je prizadela velik del države, se je Zoratti spomnil ljudskega reka, da je nesreča najbolj nevarna, če je dolgo ni. “Če bomo kmalu pozabili na zadnjo ujmo, bomo pozabili tudi na agregate in motorke. Bistveno je, da se začnemo organizirati, da bomo naslednjič bolj pripravljeni. Veliko je izkušenj, ki jih prej nismo imeli. Zdaj jih moramo analizirati in potem primerno uporabiti,” še dodaja nagrajenec.
Narava pokaže, kako smo ranljivi
Na včerajšnji državni slovesnosti je bil še kako živ spomin na zadnjo vremensko ujmo, katere posledice bodo vidne še leta. Še vedno pa so v težkem položaju prebivalci na območju Planinskega polja in Cerkniškega jezera, kjer se spopadajo s poplavami. “Posledice žleda bomo v slovenskih gozdovih odpravljali še nekaj let, veliko škode je žled povzročil v elektrogospodarstvu in železniškem transportu, posledice bomo čutili v celotnem gospodarstvu,” je v nagovoru dejala predsednica vlade Alenka Bratušek.
Ob tej največji naravni nesreči do zdaj pa se je po njenih besedah pokazalo, da se sistem zaščite in reševanja odziva učinkovito. Bratuškova se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so sodelovali pri reševanju, pomoči in odpravljanju posledic nedavne ujme. “Zavedam se, da ste vsi v to nalogo vložili vse svoje znanje, pretekle izkušnje, predvsem pa tudi veliko srce,” je dejala.
Obrambni minister Roman Jakič pa je poudaril, da je narava pokazala svojo moč v vsej svoji silovitosti. Na ministrstvu so že analizirali ukrepe in ugotovili, da se je sistem odzval tako, kot je bilo treba in kot so zahtevale razmere na terenu. Večina očitkov, ki so se pojavili, je bilo neutemeljenih in so izvirali predvsem iz nepoznavanja zakonodaje, ki ureja to področje. “Normalno je, da se ob odzivanju na tako različen spekter posledic nesreč pokažejo tudi pomanjkljivosti. To so za nas izzivi, ki jih bomo reševali tako, da bomo upoštevali vse, kar smo se naučili ob nedavni ujmi,” je poudaril Jakič.
Dnevi v spomin na Mirana Bogataja
Tradicionalni dnevi zaščite in reševanja, ki jih pripravljajo vsako leto, pa se bodo v prihodnje imenovali po pokojnem Miranu Bogataju, dolgoletnem poveljniku CZ, ki je zaznamoval gradnjo slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je povedal Jakič.
Simpozij z naslovom Naravne nesreče v Sloveniji v okviru SAZU pa se bo imenoval po dolgoletnem direktorju uprave za zaščito in reševanje Bojanu Ušeničniku. Vloga obeh je po Jakičevih besedah ključna za to, da ima Slovenija danes takšen sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, utemeljen tako na poklicnem delu kot prostovoljstvu in množičnosti. “Po njuni zaslugi se je ta sistem v letih po osamosvojitvi razvil v samostojni podsistem nacionalne varnosti Slovenije,” je dejal Jakič.
Slovenijo nekateri projekti s področja zaščite in reševanja še čakajo, je pa Jakič zadovoljen, da so znova uvedli nočno izmeno v tistih regijskih centrih (tudi v Postojni), ki nekaj časa tega niso zagotavljali. “To smo storili z namenom, da bi vsi klici na pomoč na številko 112 dobili čim hitrejši kakovostni odziv,” je dejal Jakič.
Letos podeljujejo 322 priznanj CZ
Na včerajšnji državni slovesnosti so podelili 43 priznanj in kipec CZ za življenjsko delo, ostala priznanja (skupno jih je 322) pa bodo v prihodnjih dneh podelili na regijskih prireditvah. Na Primorskem bodo te potekale v sredo v Izoli za koprsko izpostavo uprave za zaščito in reševanje, v četrtek pa pri spomeniku Cerje za novogoriško izpostavo in v Hrpeljah za postojnsko izpostavo.
Poveljnik CZ Srečko Šestan in direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But sta včeraj - poleg Zorattiju - predala še nekaj priznanj v roke Primorcev. Plaketi CZ za življenjsko delo sta med ostalimi prejela Jože Dakskobler, ki je trenutno poveljnik štaba CZ tolminske občine, poveljnik tolminske gasilske zveze, član poveljstva regijske gasilske zveze in član komisije za požare v visokogorju pri Gasilski zvezi Slovenije, in Damijan Hrvatin, prostovoljni gasilec, ustanovni član in dolgoletni predsednik PGD Movraž ter podpredsednik Obalne gasilske zveze Koper. Obalni gasilski zvezi bodo plaketo podelili v Izoli.
Med včerajšnjimi primorskimi prejemniki zlatih znakov CZ so Robert Kastelic (štab CZ Občine Hrpelje-Kozina), Iztok Koren (Postaja gorske reševalne službe Tolmin) in Igor Rakar (štab CZ Mestne občine Koper). Srebrni znak je prejelo Športno, potapljaško in ribiško društvo PLK Koper, bronaste znake pa Lučana Trampuž iz novogoriške izpostave uprave za zaščito in reševanje, Andrej Mrak (PGD Idrija) in Društvo reševalnih psov Nova Gorica.
SIJAN PRETNAR
SILVA KRIŽMAN
