Tudi slabe ceste rešujejo življenja
61-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev na cestah od leta 2001 in 14-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev v zadnjih dveh letih sta Sloveniji prinesla priznanje za najuspešnejšo evropsko državo na področju varnosti v cestnem prometu. “Dober rezultat ni nobeno zagotovilo, da bo še naprej tako dobro. Paradoksalno k temu rezultatu veliko pripomorejo tudi slabe ceste, na katerih moramo voziti počasi,” pravi Jure Kostanjšek iz AMZS.
LJUBLJANA > “Leto 2014 je bilo zagotovo leto z najboljšim rezultatom prometne varnosti. Lani se je zgodilo najmanj nesreč doslej in na naših cestah je umrlo najmanj ljudi. To je dejstvo,” je priznanje evropskega sveta za varnost prometa, ki ga je v imenu Slovenije včeraj v Bruslju prejel minister Peter Gašperšič, komentiral Jure Kostanjšek iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). “Ampak težko je oceniti, posledica česa je tak rezultat,” nadaljuje Kostanjšek.
140 ljudi na milijon prebivalcev je leta 2001 v Sloveniji umrlo v prometu, leta 2010 se je številka prepolovila (67 mrtvih), lani pa je v nesrečah umrlo 52 ljudi na milijon prebivalcev.
Koristne slabe ceste?
Po njegovem je dobra prometna varnost in priznanje zasluga vseh deležnikov, ki se trudijo za varnost v prometu. “Vsak je prispeval svoj kanček v mozaiku in rezultat je zdaj tukaj.” Kostanjšek pravi, da so k boljši prometni varnosti zagotovo pripomogle tudi naše slabe ceste. “Paradoksalno so pa k temu pripomogle kar slabe ceste. Slabše kot so, počasneje moramo po njih voziti. To bo seveda za politike velik izziv, ker bodo rekli, super, potem pa pustimo ceste take kot so, ampak to je že druga tema, ...” je dodal.
Obenem pa Kostanjšek trezno dodaja, da je bilo lani nekoliko manj prometa kot prejšnja leta, da je bil bencin drag, da je veliko ljudi brez služb in se ne vozijo nikamor in da so vinjete večino prometa spravile na varne avtoceste. “Med akterji takega rezultata je tudi AMZS, ki je aktiven na vseh področjih prometne varnosti. Z vozniki delamo v šolah vožnje in v centru varne vožnje, testiramo vozila, gume in otroške sedeže, pripravljamo odmevne ocene cest, vlagamo pripombe k zakonom, prisotni nismo le pri kaznovanju,” je dejal Kostanjšek.
Leta 2001 je na cestah novogoriške policijske uprave umrlo 27 ljudi, lani pa devet, kar pomeni 67 odstotkov manj. Na cestah koprske uprave (z območjem nekdanje postojnske) pa je leta 2001 umrlo 29 ljudi, lani pa 15. Koprska uprava je tako zmanjšala število mrtvih le za 48 odstotkov.
Dober rezultat po njegovem ni nobeno zagotovilo, da bo še naprej tako dobro. Ob tem spomni na katastrofalno slabe ceste in pomanjkanje policijske kontrole ali samo policijske prisotnosti ob cestah.
Premalo policistov
Da jih je premalo, diplomatsko priznava tudi policijski inšpektor Leon Godejša iz koprske policijske uprave. “Želeli bi, da bi bila pokritost terena s policisti boljša, prav tako vidnost oziroma prisotnost policijskih patrulj. Pa ob tem ne mislim, da bi morali policisti odkrivati in kaznovati čim več banalnih prekrškov. Naša prisotnost deluje že preventivno,” je pojasnil.
Na naših cestah je leta 2001 umrlo kar 278 ljudi, lani samo še 108.
Tudi Godejša pravi, da je k dobri varnosti na naših cestah pripomoglo več dejavnikov. Pravi, da se je v izboljšavo prometne varnosti vključila tudi država z raznimi programi in inštitucijami. “Ministrstvo za zdravje z bojem proti prekomernemu uživanju alkohola, agencija za varnost v prometu s preventivo in spremembami zakonov ... Večkrat smo zaostrili zakonodajo in vsakič se je o tem na veliko pisalo in govorilo. Zaostrili smo odnos do povratnikov, pijanih in prehitrih voznikov ...” pravi Godejša.
Po njegovem se je v zadnjih letih bistveno izboljšala tudi osveščenost ljudi, vozniki in potniki se dosledneje pripenjajo s pasovi, avti so boljši in varnejši. “Po drugi strani pa si vse več ljudi laže kupi motor, čedalje več pa jih seda na kolo ali druge pripomočke za rekreacijo. Avtoceste so res varnejše in jih je iz leta v leto več, vendar bi na določenih odsekih že potrebovale dodaten vozni pas,” razmišlja Godejša.
Na slovenskih cestah je leta 2001 umrlo 278 ljudi, lani pa samo še 108. Varnost na cestah je do leta 2007 stopicala na mestu ali se celo slabšala, leta 2007 je tako na cestah umrlo 293 ljudi, nato pa se je začela naglo izboljševati. Lani je na naših cestah umrlo 61,2 odstotka manj ljudi kot leta 2001. Tragične številke so najmanj izboljšali Romuni (minus 25,8 odstotka), Italijani so zmanjšali število mrtvih za 53, Hrvati za 52, Avstrijci za 55 in Madžari za 49,5 odstotka.
S 108 smrtnimi žrtvami na cestah lansko leto je Slovenija “dosegla” evropsko letno povprečje 51 mrtvih na cestah na milijon prebivalcev. Slovenija je po hitrosti zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč na petem mestu v Evropi, zaostaja le za Španijo, Portugalsko, Litvo in Latvijo. Še pred desetimi leti je bila naša država med 25 državami EU po varnosti na cestah šele na 21. mestu.
Sicer pa je bilo po ugotovitvah evropskega sveta za varnost prometa lansko leto slabo leto za prometno varnost. V 28 državah EU je na cestah umrlo skupno 25.845 ljudi, predlani pa 26.009. Rezultat se je zmanjšal le za 0,6 odstotka, kar je bistveno manj od 6,7 odstotnega zmanjšanja, ki bi bilo potrebno, da bi leta 2020 dosegli zastavljeni cilj. Na Malti je lani v nesrečah umrlo 44 odstotkov manj ljudi kot predlani, v Luksemburgu 22, na Norveškem 21, Hrvaškem 16, pri nas pa 14 odstotkov.
DANIJEL CEK